Staranje je naraven pojav, ki že od nekdaj tare človeka. A čeprav so njegovi učinki dobro poznani, ga še ne razumemo podrobno, torej na ravni celic in molekul. Zakaj se sploh staramo, kaj v telesu je za ta proces odgovorno? Odgovor na ti vprašanji bi nam ponudil tako fundamentalen pogled v biologijo človeka kot tudi možnost upočasnitve staranja in morebiti celo recepturo za dolgo iskani eliksir mladosti. Raziskovalke in raziskovalci iz ZDA so v včerajšnji objavi v reviji Nature pokazali, da igra pri staranju organizma pomembno vlogo imunski sistem. Pokazali so, da se miši z delno okvarjenim imunskim sistemom hitreje in bolj postarajo.

Prav vse celice v telesu so dovzetne za zob časa: to je predvsem posledica kopičenja napak na dednem materialu oziroma nezmožnosti njegovega popravljanja. Pojav imenujemo senescenca. Senescentne celice v telesu predstavljajo nevarnost, saj se pogosto prično obnašati drugače od preostalih. V svojo okolico lahko denimo pričnejo sproščati svojo vsebino, kar vodi do vnetja, ki povzroči poškodbe okoliškega tkiva. Tako so prav te senescentne celice gonilo staranja organizma. A za senescenco niso vse celice organizma dovzetne v enaki meri.

V študiji so raziskovalci in raziskovalke preučili, kako selektivna senescenca celic imunskega sistema, ki jo imenujemo tudi imunosenescenca, vpliva na staranje organizma. Celicam imunskega sistema so selektivno izbili gen, ki zapisuje za protein, pomemben za popravljanje napak na genomu. V spremenjenih celicah so se tako hitreje nakopičile napake na molekuli DNK, kar je vodilo v prezgodnjo imunosenescenco in tako tudi v oslabljen imunski sistem miši. Imunski status miši z izbitim genom je bil zelo podoben kot pri naravno postaranih miših.

Do glavnih zaključkov študije pa so se raziskovalke in raziskovalci dokopali, ko so preverili še gensko nemanipulirane celice v organizmu. Izkazalo se je namreč, da je selektivno inducirana imunosenescenca v vseobsežne spremembe vodila tudi v drugih tkivih po telesu. Preiskave so pokazale, da so notranji organi, kot so ledvice, jetra in možgani, kazali na spremembe, ki so sicer značilne za postaran organizem.

Raziskovalci in raziskovalke so tako v študiji pokazali, kakšno vlogo igra status imunskih celic pri staranju organizma. Iskanje potencialnega eliksirja mladosti se mora tako usmeriti k iskanju imunoeliksirja.