Mednarodna raziskovalna skupina je v reviji Nature Medicine nedavno objavila izsledke raziskave, ki nakazujejo možen vzrok sindroma policističnih jajčnikov. Opazili so, da povišana prenatalna raven anti-Müllerjevega hormona reprogramira mišji zarodek in sproži sindrom v odrasli dobi.

Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejše presnovno obolenje žensk med 18. in 44. letom starosti ter eden najpogostejših vzrokov za žensko neplodnost. Poleg tega so ženske z omenjenim sindromom veliko bolj podvržene tveganju za nastanek bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni.

Diagnozo se postavi, kadar sta prisotna vsaj dva od treh pogojev. Prvi pogoj je, da so menstruacijski ciklusi daljši od 35 dni oziroma da so menstruacije odsotne. Drugi pogoj so akne, pretirana poraščenost, plešavost ali povečane vrednosti moških spolnih hormonov v krvi. Tretji pogoj pa so ultrazvočno vidni policistično spremenjeni jajčniki, kar pomeni, da so v jajčnikih prisotne številne drobne ciste. Ciste so drobni folikli z nezrelimi jajčnimi celicami, ki za razliko od foliklov v normalnih jajčnikih ne rastejo in ne ovulirajo. Nekatere ženske s sindromom policističnih jajčnikov torej imajo policistične jajčnike, druge pa ne.

Vzrok sindroma ni poznan. Zdravljenje osnovnega obolenja ni mogoče, zato se trenutno le odpravlja ali lajša težavo, ki žensko najbolj moti. Za sindromom policističnih jajčnikov pogosteje zbolevajo ženske, ki v družini že imajo prisotnost policističnih jajčnikov. Vendar mehanizem prenosa obolenja iz generacije v generacijo ostaja uganka.

Večina žensk s sindromom policističnih jajčnikov ima povišano koncentracijo anti-Müllerjevega hormona v krvi. Anti-Müllerjev hormon ima pomembno vlogo pri zorenju foliklov v jajčnikih pa tudi pri spolni diferenciaciji med embrionalnim razvojem. Koncentracija anti-Müllerjevega hormona upade v času nosečnosti pri zdravih ženskah. V prej omenjeni raziskavi pa so opazili, da je pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov raven anti-Müllerjevega hormona povišana tudi v času nosečnosti.

Da bi ugotovili, ali anti-Müllerjev hormon povzroči nastanek sindroma v zarodku, so znanstveniki in znanstvenice dajali omenjeni hormon brejim poskusnim mišim. Mladičke mater, ki so prejemale hormon, so v odrasli dobi razvile nevroendokrinološko stanje, podobno sindromu policističnih jajčnikov. Mladičke so imele tudi hiperaktivirane možganske nevrone, ki uravnavajo sproščanje spolnih hormonov iz hipofize.

Raziskava pomembno prispeva k razumevanju vzroka sindroma policističnih jajčnikov in razvoju morebitnega zdravljenja.

Jajčnike je pod drobnogled vzela Angelika.