Bili so časi, ko Homo sapiens ni bil edini predstavnik svojega rodu, temveč je sobival z drugimi hominini. Tako so si naši predniki do pred približno 40 tisoč leti nekatera ozemlja delili z neandertalci. Razlogi njihovega izumrtja še vedno ostajajo nepojasnjeni, porajajo se celo vprašanja, ali sploh so izumrli. Nedolgo nazaj je enega od morebitnih razlogov za njihovo izginotje preučila tudi nizozemska raziskovalna skupina.

Pred približno 60 tisoč leti je moderni človek Homo sapiens migriral iz Afrike na območja današnje Evrope in Bližnjega vzhoda, kjer je tedaj že živel neandertalec. Vrsti sta nekaj časa sobivali in se med seboj tudi parili, ko so neandertalci nekaj tisoč let kasneje izumrli. Znanstvena skupnost že dolgo razglablja o možnih okoliščinah, ki so do tega pripeljale. Krive bi lahko bile klimatske spremembe, prenašanje bolezni od Homo sapiensa na neandertalce, ki nanje niso bili odporni, nemalokrat pa se poraja tudi misel o superiornosti Homo sapiensa pri tekmovanju za iste vire.

Nizozemska raziskovalna skupina je predpostavljala, da bi lahko bila za izumrtje kriva že sama velikost populacij neandertalcev in dinamika znotraj njih. Razvili so dva ločena matematična modela, ki spremljata spreminjanje rasti populacije neandertalcev skozi čas, upoštevajoč tri dejavnike.

Prvi takšen dejavnik je inbriding ali parjenje sorodnih oziroma genetsko podobnih osebkov. Drugi vključuje tako imenovani Alleejev učinek, ki razlaga pojav zmanjšanja rasti manjših populacij zaradi omejene izbire partnerjev, premajhnega števila ljudi za lov, zaščite hrane pred drugimi živalmi in vzgoje otrok v skupini. Kot tretji dejavnik pa so v raziskavo vključili naravna nihanja v rodnosti, umrljivosti in razmerju med spoloma.

Izkazalo se je, da je bilo že upoštevanje teh treh dejavnikov zadostno za razlago izumrtja neandertalcev. Posamezne populacije so bile namreč dolgo časa zelo majhne in med sabo precej izolirane. Posledično je znotraj njih vladala visoka raven medsebojnega parjenja, ki se je pri potomcih odražala v izredno majhni genetski raznolikosti. To pa je verjetno povzročilo telesne okvare, zaradi katerih so bili posamezniki slabše telesno pripravljeni na zmožnost preživetja v takratnem okolju. Glede na izsledke raziskave je možno tudi, da jih je v izumrtje potisnilo tudi nesrečno naključje, povezano z naravnim nihanjem v rodnosti, umrljivosti in razmerjem med spoloma.

Izumrtje neandertalcev bi tako bilo možno tudi brez vpliva Homo sapiensa, čeprav je ta zaradi dokazanih interakcij med vrstama verjetno obstajal. Minimalen vpliv bi naša vrsta lahko imela že samo s takratnim načinom poselitve lokacij, saj je ta neandertalcem onemogočal razmnoževanje med posameznimi izoliranimi populacijami. 

Populacijsko dinamiko naših bratrancev je preučevala Laura.