V današnjem Znanstvenem britoffu se bomo pobliže spoznali z izsledki najnovejše raziskave, izvedene na ameriškem inštitutu MIT. Tamkajšnji raziskovalci in raziskovalke so se lotili iskanja novih načinov zdravljenja kroničnih okužb ran, ki jih povzročajo bakterije, odporne proti antibiotikom.

Ena izmed posledic množične uporabe antibiotikov je žal tudi  vse pogostejše pojavljanje novih bakterijskih sevov, odpornih proti vse večjemu naboru različnih antibiotikov. V kroničnih ranah pogosto prihaja do okužbe z več različnimi bakterijami, ki tvorijo bakterijske združbe, ujete v polisaharidno plast, imenovano biofilm. Biofilmi v kroničnih ranah ojačujejo vnetne procese in tako podaljšujejo običajen proces celjenja rane.

Na probiotike kot alternativo ali kot na potencialne pomočnike antibiotikom v boju z okužbami so znanstveniki pomislili že pred časom. Probiotiki se namreč s patogeni spopadejo z izločanjem protimikrobnih snovi ali pa z njimi preprosto le tekmujejo za prostor in prosto dostopna hranila.

V raziskavi je znanstvenice in znanstvenike zanimalo delovanje kombinacije probiotikov in antibiotika tobramicina proti vrstama bakterij Staphylococcus aureus in Pseudomonas aeruginosa, ki ju najpogosteje najdemo v kroničnih ranah. Bakterija Staphylococcus aureus je sicer odporna proti antibiotiku tobramicinu, občutljiva pa je na presnovne snovi v poskusu uporabljenih probiotikov iz skupine laktobacilov. Nasprotno so bakterije vrste Pseudomonas aeruginosa občutljive na antibiotik tobramicin in neobčutljive na delovanje probiotikov.

Žal se v praksi prepogosto izkaže, da antibiotiki pri odpravljanju bakterijskih povzročiteljev okužbe uničijo tudi probiotike, ki bi sicer morali dopolnjevati njihovo delovanje.

V iskanju ustrezne rešitve so se raziskovalci in raziskovalke z MIT-ja poslužili enakega načina, kot ga uporabljajo tudi bakterije iz rodu Pseudomonas aeruginosa, ki povzročajo te prvotne okužbe ran.

Probiotike so shranili v kroglice polisaharida alginata, ki je sicer pomemben sestavni člen biofilmov bakterije Pseudomonas aeruginosa. Ena od poglavitnih prednosti, ki jih alginat v biofilmu predstavlja, je omejevanje prehajanja določenih snovi, predvsem številnih antibiotikov, iz okolice v notranjost biofilma. S tem so preprečili, da bi antibiotik prehajal do probiotikov, varno shranjenih v plasteh alginata. Protimikrobne snovi, ki jih probiotiki proizvajajo, so vseeno lahko nemoteno prehajale v okolico.

S tem pristopom so tako uspešno uničili obe škodljivi bakterijski vrsti, kar nakazuje velik potencial souporabe probiotikov in antibiotikov pri zdravljenju kompleksnih bakterijskih okužb in v boju z odpornostjo proti antibiotikom.

Iz biofilma se je uspešno izvila Nataša.