Mednarodna raziskovalna skupina iz univerz v Lundu in Eötvös Loránd v Budimpešti poroča o tem, da psi z nosom ne le vohajo, ampak zaznavajo tudi toplotno sevanje. 

Vlažen del smrčka ima veliko živčnih celic, ki imajo senzorično funkcijo. V primerjavi s konicami nosov rastlinojedih kopitarjev imajo mesojede zveri hladnejši vlažen smrček. Pri zunanji temperaturi 27 stopinj Celzija je pasji smrček 5 stopinj hladnejši, stalna telesna temperatura psa pa se giblje med 38 in 39,2 stopinje Celzija. Ravno ta lastnost smrčka lahko pomeni, da je del gobca občutljiv na sevanje toplote.

Raziskovalna skupina je opisano predvidevanje preverila tako, da so tri pse naučili razlikovati med predmetom sobne temperature in predmetom, ogretim na temperaturo živali oziroma 31 stopinj Celzija. Vsi trije psi so uspešno izbrali ogret predmet, čeprav sta predmeta izgledala enaka in nista imela različnega vonja. Psi so bili naučeni, da prejmejo nagrado le po tem, ko prepoznajo ogret predmet. 

Zatem so 13 dodatnih psov testirali tudi s pomočjo funkcijske magnetne resonance in jih izpostavili dražljajem v obliki predmetov, ki so oddajali toploto oziroma so imeli sobno temperaturo. Zaznali so aktivnosti delov možganov, ki sicer dobijo informacije o okolju iz nosu. Odziv na dražljaj je bil v levem somatosenzoričnem korteksu višji v primeru izpostavitvi ogretemu predmetu. 

Oba poskusa kažeta v prid predvidevanju raziskovalne skupine. Vlažen smrček ima funkcijo zaznavanja temperature. To funkcijo so psi verjetno podedovali od skupnega prednika, ki si ga delijo z volkovi. Tem je ta lastnost prišla prav pri sledenju plenu.

Vlažni pasji smrček vsako jutri prebudi Zarjo.