Znanstveniki in znanstvenice so odkrili preprosto molekulo v krvi sesalcev, ki privablja tako hlevske muhe kot volkove, obenem pa odbija tako miši kot ljudi. Kaj je skupnega hlevskim muham in volkovom na eni strani ter ljudem in mišim na drugi? Prvi so plenilci, drugi pa, vsaj v evolucijskem smislu, plen.

Raziskava, objavljena v reviji Scientific Reports, je zanimiva predvsem iz dveh razlogov. Prvič, čeprav je pomen kemičnih signalov v odnosu plenilec-plen že dolgo znan, do sedaj še niso odkrili kemičnega signala, ki bi bil hkrati vabilo plenilcu in opozorilu plenu. Drugič, spojina E2D, ki jo opisujejo v raziskavi, služi istemu namenu v sorodstveno zelo oddaljenih vrstah živali, kot so denimo ljudje in muhe.  

E2D sama po sebi ni pretirano zanimiva spojina, saj nastaja v celicah vseh sesalcev med procesom lipidne peroksidacije. Zanimivo je morda to, da se sama spojina človeškim testnim subjektom ni zdela posebno neprijetnega vonja ali jim kako drugače povzročila neprijetnih občutij, vendar je vseeno v njih vzbudila obrambno obnašanje. Ljudje so ob izpostavitvi E2D postali bolj oprezni, povišala se jim je hitrost vidne zaznave, med drugim pa se je spremenila tudi njihova drža.



Poleg tega je E2D volkove in hlevske muhe privabljala z enako uspešnostjo kot prava kri. Slednje kaže na to, da je E2D za plenilce verjetno res najpomembnejša signalna molekula v krvi, kar je veliko presenečenje. Do sedaj je namreč veljalo, da gre pri kemijskih signalih med sesalci po večini za kompleksne koktejle različnih spojin.

O tem, zakaj nekaterim kri diši, drugim pa smrdi, je pisal Atila.

Pa še povezava do članka: https://www.nature.com/articles/s41598-017-13361-9