Lisice, ekosistemske inženirke

Bobri so vsem dobro znani ekosistemski inženirji, ki s svojimi podvigi izgradnje bobrišč in jezov bogatijo vodne ekosisteme.

Politika / MEGA OFFsajd

Zajeziti bobre

Prekinitev financiranja inštituta Lutra

Žiga Fabjan

 / 31. 3. 2022

A preselimo se današnje jutro na sever, v kanadske tundre, kjer vlogo ekosistemskih inženirk prevzemajo polarne lisice. V nedavno objavljenem znanstvenem članku so kanadska raziskovalka in raziskovalca predstavili, kako brlogi lisic vplivajo na druge živali v tundri, predvsem plenilce in rastlinojedce.

Plenilci, kot so polarne lisice, imajo v ekosistemih pomembno vlogo v prehranjevalni verigi; skrbijo za uravnavanje populacij svojega plena. Lahko pa imajo velik vpliv tudi na druge organizme, zunaj svoje ustaljene prehranske verige. Lisice namreč v okolici svojih brlogov s svojimi iztrebki, urinom, izkopavanjem rovov in kopičenjem ostankov plena pripomorejo, da so ta območja bogatejša s hranili in posledično z vegetacijo, medtem ko sicer v tundri hranil primanjkuje.

Raziskovalna skupina je z uporabo fotopasti, torej kamer, ki ob zaznavi gibanja naredijo fotografijo, poskušala ugotoviti, ali lisičji brlogi privabljajo večje število divjih živali. S tem namenom so dve leti opazovali dvanajst lisičjih brlogov in nekaj sosednjih kontrolnih mest brez brlogov.

Na območju lisičjih brlogov je bilo število posameznih živali in tudi število vrst znatno višje kot na kontrolnih mestih. Pri tem so plenilce, kot sta polarni medved in volk, opazili izključno na območjih lisičjih brlogov; tam so živali iskale ostanke plena. Prav tako so ob lisičjih brlogih pogosteje fotografirali severne jelene, ki jih na ta območja privablja pestrejše rastlinstvo.

Lisice, ki v tundri delujejo kot ekosistemske inženirke, pomembno vplivajo na razporeditev rastlinojedih živali s tem, ko bogatijo vegetacijo območij. Poleg tega pomembno vplivajo na prisotnost in razporeditev drugih plenilcev, ki se prehranjujejo z ostanki njihovega ulova, torej mrhovino. Lisice s svojim načinom življenja ustvarjajo tako imenovane »vroče točke« pestrosti v sicer pusti tundri.

Razširjene raziskave plenilcev nam omogočajo dodaten vpogled v njihovo ekosistemsko vlogo, ki je očitno večja, kot so predvidevali ustaljeni pogledi na prehransko verigo. Stalno zmanjševanje populacij plenilcev po vsem svetu je predvsem posledica človekovega delovanja, zato je poznavanje vloge teh živali v ekosistemu še toliko pomembnejše za njihovo ohranitev.

Po ne tako pusti tundri se je z lisicami sprehajal Sebastjan.