Multipla skleroza je bolezen centralnega živčevja, na katero bi lahko imela vpliv tudi prehrana bolnika. Vlogo posebne vrste maščob pri poteku bolezni je mednarodna raziskovalna skupina opisala v študiji, objavljeni v reviji Glia.

Celice mielinske ovojnice so ovite okoli nevronov in pospešujejo potovanje električnega signala, s čimer je delovanje centralnega živčevja izboljšano. Multipla skleroza prizadene prav celice mielinskega ovoja. Zaradi njihovega propadanja se aktivnost živčevja upočasni, kar bolnikom onemogoča normalno premikanje, povzroča težave z zaznavanjem in omejuje njihove kognitivne zmožnosti.

Multipla skleroza je povezana z nabiranjem molekul maščob, med drugim ceramida, v tekočini okoli celic živčevja, zato je raziskovalna skupina najprej proučila ozadje njegovega kopičenja.

Raziskovalna skupina je v poskusu uporabljala laboratorijsko linijo miši z umetno poustvarjeno multiplo sklerozo. Miši iz te linije je skupina najprej razdelila v dve skupini: prva skupina je bila brez glavnega izmed dveh genov za protein, ki izdeluje ceramid, druga je gen imela. Obe skupini miši so znova razdelili v dve skupini. Prvo so raziskovalke in raziskovalci redili z manj mastno prehrano, drugo z mastno. Tako so pridobili štiri skupine miši z različnimi kombinacijami genotipa in prehrane, vse miši pa so imele poustvarjeno multiplo sklerozo.

Ob primerjanju simptomov bolezni s kontrolno skupino miši, ki ji gena niso odstranili, so raziskovalci in raziskovalke ugotovili, da hitrost napredovanja bolezni zmanjša manj mastna prehrana. Iz tega je raziskovalna skupina sklepala, da bolniki pridobijo ceramid iz hrane, prav tako pa ga njihove celice ustvarijo na novo s pomočjo neodstranjenega, šibkejšega gena.

Raziskovalno skupino je zanimala tudi vloga ceramida na molekulski ravni. Iz predhodnih raziskav je poznana povezava med poškodbami mitohondrijev, oksidativnim stresom in količino ceramida, a zveza ni dobro raziskana. Raziskovalna skupina je zato celično kulturo možganskih celic miši z obema in brez obeh genov za proteina, ki sintetizirata ceramid, izpostavila molekulam, ki predstavljajo oksidativni stres.

Najprej so ugotovili, da povečan oksidativni stres pomeni več sintetiziranega ceramida v celicah, ki jim genov niso odstranili. Nadalje so opazili, da je v celicah brez genov stopnja poškodovanosti mitohondrijev manjša kot pri celicah z ohranjenima genoma. Povezava med tremi dejavniki torej sledi: oksidativni stres pospešuje sintezo ceramida, ta pa poškoduje mitohondrije.

Rezultati študije tako podpirajo trditev, da lahko neustrezna prehrana poveča količino ceramida okoli živčnih celic in da ceramid pospeši propadanje živčnih celic in celic mielinske ovojnice. Raziskovalna skupina je tako pokazala vlogo prehrane pri hitrosti napredovanja multiple skleroze.

Ceramida ne želi Boža.