Raziskovalna skupina iz ZDA je v reviji Nature Genetics objavila študijo, pri kateri je sodeloval tudi slovenski znanstvenik, doktor Matjaž Kuntner z Biološkega inštituta Jovana Hadžija. V članku so objavili izsledke o proteinih pajkove svile pajka vrste zlati mrežar (Nephila clavipes).

Pajkova svila zaradi svojih zanimivih lastnosti že dalj časa velja za potencialni material prihodnosti. Je namreč najmočnejši biološki material, hkrati pa zelo lahka in ne aktivira človeškega imunskega odziva. Tvorijo jo proteini iz družine spidroinov, vendar pa lastnosti in raznovrstnost teh proteinov še nista dobro raziskani. Pajki svojo svilo izločajo iz predilnih žlez. Pajek vrste zlati mrežar, katerega gene so preučevali v raziskavi, ima predilnih žlez kar sedem.

Raziskovalci in raziskovalke so v omenjeni študiji sekvencirali genom zlatega mrežarja in v njem poiskali gene, ki kodirajo proteine svile. Identificirali so 28 genov za spidroine, od tega osem doslej še neznanih.

Primerjali so tudi izražanje genov za spidroine v različnih žlezah pri zlatem mrežarju in izkazalo se je, da posamezna žleza ne izloča samo ene vrste svile, kot so mislili do sedaj. Tudi znotraj ene žleze se lahko spidroini sestavljajo v različne kombinacije in tako tvorijo različne vrste svile. Najbolj presenetljivo pa je bilo odkritje, da se eden izmed spidroinov izraža tudi v strupnih žlezah.

Raziskava je tako naredila velik korak naprej pri poznavanju proteinov pajkove svile, znanje o spidroinih pa je ključno za uporabo pajkove svile v prihodnosti.

Če kdo o pajkih želi vedeti več, ga vabimo k poslušanju oddaje Frequenza della Scienza z naslovom Kosilo v mreži.

V pajkovo svilo se ne bi rada zapletla Barbara.