Obalni ekosistemi so zaradi antropogenih motenj, kot je čezmerni ribolov, pogosto ogroženi. Pri tem lahko zmanjšanje populacije ene vrste vpliva na ravnovesje celotnega ekosistema, saj se porušijo medvrstni odnosi. V nedavno objavljenem znanstvenem članku je nizozemska raziskovalna skupina predstavila ključne dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri obnavljanju obalnih podvodnih travnikov prave morske trave, strokovno imenovane Zostera marina.

Preselimo se torej na obale nizozemskega slanega jezera Grevelingen, kjer pod gladino morja uspevajo travniki morske trave. Nedavna raziskava je razkrila, da na uspeh rasti morske trave negativno vplivajo morske strige. Gre za predstavnice mnogoščetincev in si jih lahko predstavljamo kot ščetinaste črve. Morske strige namreč na morski travi gradijo bivalne cevi, ki povzročajo, da se listi morskih trav med seboj zlepijo. Posledično se zmanjša površina listov, te pa lažje prerastejo epifiti, torej rastline, ki živijo na drugih rastlinah.

V tem medvrstnem prepletu pa ne nastopajo zgolj morske trave in morske strige. V zadnjem času so namreč v jezeru opazili tudi veliko zmanjšanje števila morskih polžev, kot so šilaste brežénke, ki se prehranjujejo z epifiti na listih morskih trav.

V raziskovalni skupini so želeli preveriti, kako paša morskih polžev in različna stopnja hranil v tleh vplivata na novoodkrito medvrstno povezavo. Proučevali so torej odnos med pravo morsko travo in morsko strigo. Opazovanja so potekala tako na terenu kot v laboratoriju, pri čemer so preizkusili različne scenarije uspešnosti rasti morske trave, glede na prisotnost polžev oziroma strig in vsebnost hranil v tleh.

Rezultati s terena so pokazali, da imajo morske strige velik negativen vpliv na obnovo morskih trav, a je to mogoče uravnavati z dodajanjem polžev, ki z listne površine postrgajo epifite. Rezultati laboratorijskega opazovanja morskih trav pa so pokazali, da polžki šilastih breženk ščitijo rastline na dva načina: neposredno prek prehranjevalne verige, ko z listov strgajo epifite, ter posredno, ko s strganjem odstranjujejo tudi bivalne cevke morskih strig, ki med seboj lepijo liste morskih trav.

Raziskovalna skupina zaključuje, da je za obnovitev porušenih ekosistemov ključnega pomena tudi poznavanje medvrstnih interakcij, in ne zgolj ponovno naseljevanje posamezne vrste. Porušiti medvrstne odnose je preprosto, medtem ko je njihova ponovna vzpostavitev izjemno zahtevna.

Med morsko travo in njenimi medvrstnimi povezavami je plaval Sebastjan.