Dandanes lahko opazimo, da ima na cestah večina modernih avtomobilov hladne LED luči. Te se od starejših žarometov, ki uporabljajo žarnice, razlikujejo v tem, da ne svetijo konstantno, ampak hitro utripajo. Znanstvena skupina z Univerze v Exetru je v študiji, objavljeni v reviji The royal society, raziskovala vpliv LED avtomobilskih luči na vešče.

Če žarek svetlobe posveti v zenice vretenčarjev, med katere spadajo tudi ljudje, se te refleksno zožijo, s tem spustijo manj svetlobe do mrežnice in nas zato manj slepi. Ta svetlobni refleks zenice traja pri ljudeh približno eno sekundo, njegova hitrost pa je odvisna od razlike v svetlosti, barve svetlobe in starosti. Tako so denimo starejši ljudje manj pozorni ob prisotnosti hladnih modrih luči.

Mehanizem prilagajanja oči na moč svetlobe pa je pri nočnih žuželkah popolnoma drugačen od vretenčarskega. Njihov vid se namreč prilagaja z radialnim premikanjem pigmentnih zrnc v optičnih enotah njihovih oči. Ta proces traja veliko dlje kot prilagajanje pri vretenčarjih. Ko se v našem primeru vešče prilagodijo na svetlost bleščečih luči ponoči, lahko traja do 30 minut, preden se njihove oči vrnejo v način nočnega vida. Posledično je hitrost prilagajanja na raven svetlobe eden izmed faktorjev, ki vplivajo na preživetje vešč in na njihovo sposobnost razmnoževanja ter opraševanja. Zaradi teh razlogov so nočne žuželke zelo občutljive na moderne LED luči avtomobilov, sploh v zadnjih letih, saj vse več avtomobilov uporablja modre luči.

Študija je potekala v nočeh štirih mesecev na kampusu v Cornwallu v Veliki Britaniji. Vsak poskus je potekal tako, da so znanstvenice in znanstveniki ujeli posamezno veščo in jo ob izpustu izpostavili deset sekundnemu svetlobnemu pulzu, kontrolna skupina pa z njim ni bila osvetljena. Vešče so v poskusu osvetlili s hladno in toplo svetlobo. Sproti so značilnosti svetlobe merili tudi s spektroradiometrom. Moč svetlobe je bila regulirana z oddaljenostjo luči od kraja izpusta vešč, z utripanjem luči pa je znanstvena skupina simulirala efekt žarometov mimoidočega avtomobila. Vešče so ujeli v naravi z mrežo za lovljenje metuljev ter rdečo svetilko, saj so vešče manj občutljive na rdečo svetlobo.

Ko so izpustili vešče kontrolne skupine v temnih pogojih, je 86 odstotkov teh nemudoma odletelo navzgor, kar je značilno vedenje za bežeče vešče. Po izpustitvi vešč, obsijanih s svetlobnimi pulzi, pa jih je navzgor odletelo 37 odstotkov, ostale pa so sledile luči ali pa so letele nepredvidljivo in nenavadno. Odzivi vešč se med različnimi vrstami niso pretirano razlikovali.

Znanstvena skupina je ugotovila, da pulzi luči ponoči povzročijo bistvene spremembe v vedenju vešč. Študijo zaključujejo s poudarkom, da so svetlobni pulzi avtomobilov vedno večja oblika svetlobenga onesnaženja, ki neposredno vpliva na biodiverziteto vešč in s tem na okolja, ki so odvisna od opraševanja vešč.

ZbritOFF je pripravil Vid.