Slovenija ima dolgo tradicijo čebelarstva in je izvor široko razširjene kranjske čebele. Zaradi obdelave semen s pesticidi je v naši državi propadlo preko dva tisoč petsto čebeljih družin, zato je v letu 2011 Slovenija uveljavila začasno ukinitev nekaterih insekticidov. Šele pred kratkim je slovenska raziskovalna skupina pregledala vzorce slovenskega medu, da bi določila učinkovitost tega ukrepa.

Neonikotinoidi so skupina pesticidov širokega spektra, ki so jih do nedavnega uporabljali za izboljšanje najrazličnejših pridelkov. Danes vemo, da že manjše doze teh pesticidov pri čebelah povzročijo izgubo orientacije, oslabljenje imunskega sistema in njihovo nižjo aktivnost. Veliko dokazov povezuje neonikotinoide in sindrom propada čebeljih družin, pri višjih koncentracijah pa lahko pri čebelah povzročijo celo smrtno paralizo.

Količina ostankov pesticidov v različnih čebeljih vzorcih nam lahko poda pomembne podatke o njihovi uporabi in potencialni grožnji za čebele. Raziskovalci in raziskovalke so se odločili, da bodo za čebelje vzorce uporabili med, saj tako čebelam ne škodijo. Od Čebelarske zveze Slovenije ali osebnih pridelovalcev medu so pridobili enainpetdeset vzorcev z vseh koncev Slovenije. Vsakega izmed vzorcev so primerjali s slovenskim medom izpred dvajsetih let.

Preverili so prisotnost petih različnih neonikotinoidov. Eden izmed teh pesticidov je v Sloveniji popolnoma prepovedan, uporaba ostalih štirih pa je dovoljena z določenimi omejitvami. Za pripravo vzorcev so uporabili dve različni metodi, ekstrakcijo trdne faze in QuEChERS, ter ju med seboj primerjali. Metodi se razlikujeta v uporabi različnih reagentov, obe pa imata skupni cilj: dobiti vzorec, ki bi vseboval čim več neonikotinoida in čim manj ostalih snovi. Ko so v vzorcih ostali skoraj le še pesticidi, so jih analizirali z analitsko metodo, imenovano masna spektrometrija.

Rezultati so pokazali, da sta za merjenje količine neonikotinoidov primerni obe metodi, boljša pa je metoda QuEChERS, ker je bolj natančna. Izkazalo se je, da je onesnaženost slovenskega medu nizka, toda kljub vsemu pesticidi niso popolnoma odsotni. Enega izmed dovoljenih neonikotinoidov so našli v tridesetih vzorcih od enainpetdesetih. Dva insekticida, katerih uporaba je v Sloveniji dovoljena, a omejena, pa so zaznali v šestih vzorcih medu. V vseh primerih je bila koncentracija pod maksimalno dovoljeno ravnjo pesticidov.

Onesnaženost slovenskega medu je podobna kot v ostalih evropskih državah. V Sloveniji so tisti neonikotinoidi, ki so trenutno prepovedani, pod mejo zaznave. Toda čebele so še vedno izpostavljene ostalim registriranim neonikotinoidom, ki so sicer manj toksični, a široko razširjeni.

S čebelicami je prijateljevala vajenka Živa.