Pahikefalorafa

Aktualno-politična novica
21. 6. 2022 - 8.00

Kitajska raziskovalna skupina je podrobno opisala fosilne ostanke sorodnika modernih žiraf, Discokeryx xiezhi, ki je živel na območju Kitajske pred približno sedemnajstimi milijoni let. Pregled kosti je raziskovalcem in raziskovalkam omogočil poustvariti nekatera značilna vedenja te izumrle vrste, odkritje pa ponuja tudi možno razlago za evolucijski razvoj dolgih vratov žiraf.

Družina žiraf ima danes zgolj dva živeča predstavnika: okapija in moderno žirafo. Drugače pa je bilo v obdobju miocena, med približno triindvajsetimi in petimi milijoni let v preteklosti, ko so po svetu hodili številni predstavniki te družine. Večina izumrlih vrst je imela napram modernim žirafam relativno kratke vratove, prav tako pa so pogosto imele izredno raznoliko oblikovano rogovje ter druge koščene strukture na glavi. 

Vrsta Discokeryx xiezhi je bila veliko manjša od modernih žiraf; dosegla je približno 2 metra v dolžino ter imela relativno kratek, a močan vrat. Po videzu je mnogo bolj kot na moderne žirafe spominjala na okapije. Najbolj izstopajoč del živali je bila njena močno odebeljena lobanja, ki je bila dodatno prekrita z debelo, čeladi podobno plastjo keratina. Analiza vretenc in lobanje je pokazala, da je Discokeryx lahko prenesel močne trke z lobanjo, zaradi česar avtorji in avtorice raziskave sklepajo, da je bila ta najverjetneje uporabljena v bojih med samci. 

Odkritje in opis vrste Discokeryx xiezhi ter primerjava z drugimi izumrlimi vrstami iz družine žiraf ponujajo razlago nekaterih selekcijskih pritiskov, ki so vodili zgodnjo evolucijo žiraf. Večina vrst je v svojem zgodnjem razvoju prešla iz bivanja v gozdovih v bivanje v savanah, kjer so bile zaloge hrane omejene. Ker so zgodnje žirafe zavzemale večinoma ločene ekološke niše, se sklepa, da je glavno tekmovanje potekalo med samci iste vrste. Razvoj značilnih lobanjskih struktur pri predstavnikih družine žiraf je bil tako v prvi vrsti posledica znotrajvrstne spolne selekcije in ne toliko posledica tekmovanja z drugimi vrstami. 

Avtorji in avtorice raziskave dalje sklepajo, da je bila spolna selekcija prav tako pomemben dejavnik pri razvoju dolgih vratov modernih žiraf. Pojav dolgih vratov je bil tako prvotno prilagoditev na boje med žirafjimi samci, kot jih lahko opazimo še danes; daljši vrat je namreč povečal možnost za zmago. Hipoteza tako delno zavrača popularno tezo, po kateri so žirafe prvotno razvile svoje dolge vratove zaradi prilagoditve na obiranje visoko rastočih listov. Po mnenju avtorjev in avtoric je bil razvoj dolgih vratov sprva posledica spolne selekcije, ki pa so jo lahko kasneje živali izrabljale za doseganje hrane na višjih mestih. 

 

Da z žirafami ni dobro češenj zobati, meni Arne.

 

Vir slike.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness