Živali, ki sodelujejo pri različnih vedenjskih poskusih, so ponavadi za to nagrajene s priboljški. Ponavadi si prislužijo hrano, ki jo imajo zelo rade. Raziskovalci pa so že v začetku 20. stoletja ugotovili, da se podgane v vedenjskih poskusih vedejo različno glede na tip nagrade. Tako so bile podgane, ujete v labirintu, v katerem so iskale manj priljubljeno hrano, počasnejše, kot takrat, ko so jim raziskovalke in raziskovalci namenili bolj priljubljeno hrano. Tej spremembi v vedenju so raziskovalci in raziskovalke nadeli ime vpliv zaporednega negativnega kontrasta. Najprej so podgane dobile bogato nagrado, ki ji je sledila slabša nagrada, njihovo vedenje, ki se je kazalo skozi hitrost iskanja, pa se je pri tem spremenilo. Po izpostavitvi manj priljubljeni hrani pa naj bi živali izkazovale tudi stres in frustracijo.

Mednarodna raziskovalna skupina pa se je odločila preveriti, ali je vpliv zaporednega negativnega kontrasta prisoten tudi pri psih in kakšno je čustveno stanje psov po prejemu različnih vrst nagrad. V raziskavi je sodelovalo 19 psov. Vsi so bili izpostavljeni vsem pogojem. Vsak posamezen pes je s svojo vodnico ali vodnikom prišel v ograjeno mesto laboratorija, kjer so bile na tleh štiri plošče, iz katerih je lahko pridobil priboljške. Vsak pes je imel za iskanje priboljškov iz štirih plošč dve minuti časa. Dvominutno iskanje je vsak pes ponovil petkrat zapored. Tako so bili psi bodisi petkrat zapored nagrajeni z manj priljubljeno nagrado bodisi pa dvakrat z najbolj, dvakrat z manj in še enkrat z najboljšo nagrado. Vsak pes pa je bil izpostavljen obema tretmajema.

Raziskovalci in raziskovalke so spremljali, koliko priboljškov so psi vzeli, kako dolgo so preučevali sebi najbližjo ploščo s priboljški in kako pogosto so zamenjali ploščo, ki so jo raziskovali. Psi so se, kot je bilo pričakovati, različno odzvali na različne vrste nagrad. Še posebej očitno je bilo, da so dalj časa preučevali vse plošče, ko jim je bila ponujena visoko priljubljena nagrada. Naslednja očitna razlika pa je bila v pogostosti menjanja raziskovanja plošče s priboljški, ki je bila najvišja v primeru, ko so tekom eksperimenta raziskovalke in raziskovalci zamenjali hrano na ploščah z najbolj priljubljene na manj priljubljeno.

Psi izkazujejo vedenja v skladu z vplivom zaporednega negativnega kontrasta. A ta razlika med vedenji ni bila tako velika, predvsem pa se ni prenesla na nadaljna vedenja, saj psi niso postali bolj prestrašeni in niso izkazovali manj raziskovalnih vedenj, ko so prišli v stik z novim, še nepoznanim predmetom. Psi niso bili tako močno dovzetni do razlik v nagradah. To raziskovalke in raziskovalci pripisujejo tudi dejstvu, da so psi verjetno tekom odraščanja bili izpostavljeni raznolikim nagradam in je njihovo vedenje zelo fleksibilno in prilagodljivo na različne situacije.

O pasjih priboljških se je poučila Zarja.