Včasih se zgodi, da znanstvena raziskava zahteva izvajanje zabavnih poskusov, kot je na primer pokanje balonov. Ravno to sta počela raziskovalca s pariške Univerze Diderot, ki sta poke balonov opazovala s hitro kamero. Baloni so bili izdelani iz enakomerno tankega sloja lateksa, kar je omogočalo ponovljivost rezultatov, pritisk, pod katerim so bili napihnjeni, pa je bil nadzorovan.

Ugotovila sta, da količina zraka v balonu vpliva na način, kako se ta razpoči. Obstajata dva scenarija, v kakšnem stanju konča balon po poku. Dokler je pritisk v balonu dovolj nizek, ta poči v eni liniji in balon ostane v enem kosu. Ko presežemo kritični pritisk, pa se balon razleti na večje število majhnih kosov.

Seveda pa cilj raziskave ni bila zabava s pokanjem balonov, temveč določanje parametrov, ki vodijo do razpočenja določenega materiala. Postopki, kot so pokanje balonov, so včasih najprimernejši za določitev določenih lastnosti materialov.

Pregledovanje in obdelovanje velikih količin podatkov je z algoritmom študenta Maxa Kanterja z univerze MIT postalo nekoliko lažje.

Vse obširnejše podatkovne baze raziskovalnim skupinam predstavljajo vedno večji izziv za njihovo interpretacijo. Pri delu s podatki je namreč zaželeno najti ponavljajoče se vzorce na določenem delu podatkov, ki napovedujejo tudi vrednosti preostalih podatkov. Zato je najprej treba zastaviti ustrezne začetne spremenljivke. Te največkrat intuitivno določi strokovnjak v raziskovalni skupini, ki na podlagi lastnega znanja presodi njihovo napovedno ustreznost.

To ustaljeno prakso utegne spremeniti omenjeni Kanterjev algoritem, saj ta poleg iskanja vzorcev tudi sam zastavlja začetne spremenljivke. Ko so prototip algoritma uporabili na tekmovanjih iskanja napovednih vzorcev v neznanih podatkih, je prehitel približno dve tretjini od dobrih devetstotih ekip.

Napovedi algoritma so bile skoraj tako natančne kot napovedi zmagovalnih ekip, saj so bile enake v devetih od desetih primerov. Razlika med algoritmi ostalih skupin in Kanterjevim je bila v tem, da je njegov porabil od dve do okoli dvanajst ur za določitev najboljših začetnih spremenljivk, preostale ekipe pa so porabile tudi do nekaj mesecev.

Balone sta v imenu znanosti pokala Rok in Sebastijan.