Ameriški raziskovalci in raziskovalke so dodali nov kamenček v mozaik študij, ki nekatere športe povezujejo s poškodbami glave. Tokrat so se osredotočili na nogomet, ki sicer ne spada med kontaktne športe, ki jih običajno povezujemo s poškodbami centralnega živčnega sistema. Se je pa v zadnjih letih nabralo veliko dokazov, ki kažejo, da so za možgane nevarni tudi blagi udarci, če do njih prihaja pogosto.

Prejšnje študije na nogometaših so se med drugim osredotočale na močne udarce v glavo, ki so za posledico imeli tudi pretres možganov. Sem spadajo udarci v glavo s komolcem ali kolenom ter udarci glave v tla, okvir vrat ali nasprotnega igralca. Vendar so pri nogometu veliko pogostejši bolj blagi udarci, do katerih prihaja pri strelu z glavo. Namen študije je bil ugotoviti, kako na rezultate nevropsiholoških testov vplivajo streli z glavo in kako nanje vplivajo nenamerni udarci pri trkih in drugih kontaktih, do katerih pride med treningom in tekmo.

V študiji je sodelovalo 308 amaterskih igralcev nogometa iz New Yorka in okolice. Med njimi je bilo 78 odstotkov moških, vsi so se z igranjem nogometa ukvarjali vsaj 5 let in so bili aktivni vsaj 6 mesecev na leto. Vsak igralec je izpolnil vprašalnik, s katerim je dokumentiral svojo aktivnost na terenu v preteklih dveh tednih, vključno s številom strelov z glavo in številom nenamernih udarcev v glavo zaradi drugih razlogov.

Poleg vprašalnika o nogometni aktivnosti so igralci rešili tudi nevropsihološki test, na podlagi katerega je bila podana ocena mentalnega funkcioniranja vsakega igralca. Večina jih je opisani protokol z vprašalnikom in mentalnim testom v naslednjih dveh letih večkrat ponovila.

Analiza podatkov je pokazala, da je število strelov z glavo povezano s slabšimi rezultati nevropsiholoških testov. Igralci z največjim številom strelov z glavo so bili najslabši pri testih psihomotorične hitrosti, pozornosti in delovnega spomina. Povprečno število strelov z glavo v dvotedenskem obdobju je bilo 45. V nasprotju s tem ostali udarci v glavo niso vplivali na rezultate mentalnih testov. Enega ali več takšnih udarcev je v dvotedenskem obdobju doživelo 35 odstotkov igralcev. V večini primerov je šlo za udarec v glavo s komolcem ali kolenom.

Ostaja vprašanje, ali je učinek, ki ga imajo na možgane pogosti streli z glavo, začasen ali pa lahko privede do trajnih sprememb, ki vplivajo na kvaliteto življenja. Avtorji, ki bodo z raziskovanjem tematike nadaljevali, svetujejo, da se več pozornosti pri preprečevanju poškodb glave nameni tudi blagim udarcem, ki ne povzročijo nujno takojšnjih kliničnih simptomov.