Povezave med celičnimi procesi

Povezave med celičnimi procesi

Aktualno-politična novica
3. 1. 2020 - 7.05

S povezavami med celičnimi procesi se je poigrala znanstvena skupina z ameriške univerze Marshall. V reviji Nature Communications so nedavno objavili raziskavo, v kateri so iskali mesta na kromosomu, ki vplivajo na dolžino telomer pri rastlini navadni repnjakovec oziroma po latinsko Arabidopsis thaliana. Raziskovalci in raziskovalke so z različnimi genetskimi metodami - kot sta mapiranje QTL in transgena manipulacija - iskali kandidatne gene pri večstarševski populaciji navadnega repnjakovca.

Vzdrževanje dolžine telomer je ključno za ohranjanje DNK zdravega organizma. Telomere so konci kromosomov z značilnim zaporedjem nukleotidov, ki ne kodirajo nobene molekule RNK. Vsakič, ko pride podvojevanje DNK do konca kromosoma, se nekaj nukleotidov na koncu ne prepiše. Posledično pride do krajšanja kromosoma, kar lahko vodi do izgube pomembnega dednega materiala. Celica se pred izgubami informacij na koncu kromosoma zavaruje s telomerami. To so odseki DNK, ki ne kodirajo ničesar, zato ni škode, če se skrajšajo.

Znanstvena skupina je odkrila, da je eno pomembnejših mest na petem kromosomu. Slednji namreč povzroča dvainštirideset odstotkov fenotipske variance v opazovani populaciji. Daljše telomere naj bi bile posledice gena NOP2A, ki kodira ribosomsko RNK metiltransferazo in ima pomembno vlogo pri staranju celic. Osebki z mutiranim genom NOP2A so namreč imeli krajše telomere. Če gen NOP2A ne deluje, se to pozna tudi na biosintezni poti ribosomov. Pri ribosomski biosintezi pa sodelujeta tudi gena RPL5A in RPL5, ki vplivata na dolžino telomer. 

Isti geni so vpleteni v presnovne poti ribosomov in uravnavanje telomer, iz česar lahko sklepamo, da sta biosinteza ribosomov in regulacija telomer zelo tesno povezana procesa. Dolžina telomer je dobro reguliran proces, saj lahko predolge telomere med drugim pripeljejo do rakavih obolenj, prehitro krajšanje pa lahko vodi v pospešeno staranje organizma. Stroga kontrola telomerne in ribosomske regulacije se kaže tudi v tem, da je ne izvaja le en gen, temveč ogromno število genov, ki so med seboj povezani.

 

Z genetiko rastlinic se je za današnji Znanstveni britoff poigrala vajenka Dora.

 

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness