Povečanje človeških možganov skozi evolucijo je neodvisno od kuhanja in uporabe ognja. Tako v članku, objavljenem v reviji Trends in Neuroscience, trdi brazilska raziskovalna skupina. Še vedno ni dobro znano, kaj je omogočilo hitro rast možganov homininov skozi evolucijo.

Znano je, da so možgani zelo potraten organ, saj porabijo kar 20 odstotkov vse energije v telesu. Zaradi tega naj bi prišlo do metabolnega kompromisa, kar pomeni, da so se drugi organi, med katerimi je črevesje, morali skrčiti, da so porabili manj energije. Razvoj možganov naj bi zato omogočil izum kuhanja, s katerim surovo hrano naredimo lažje prebavljivo in tako lahko kljub krajšemu črevesju zaužijemo zadostno število kalorij.

Brazilski raziskovalci so na tri načine preverili hipotezo o kuhanju kot vzroku za povečanje možganov skozi evolucijo. Najprej so na podlagi matematičnega modela pokazali, da je možno, da so zgodnji hominini v šestih urah nabiralništva na dan nabrali dovolj hrane za vzdrževanje velikih možganov. V nadaljevanju so pregledali arheološke dokaze in zaključili, da se je pospešen razvoj možganov začel že davno pred odkritjem ognja in da le-to ni povzročilo nobenega pospeška v tem razvoju. V zadnjem delu študije pa so na podlagi eksperimenta na miših ugotovili, da toplotna obdelava mesa ne poveča njegove energijske vsebnosti.

Avtorji raziskave torej na podlagi arheoloških, fizioloških in metabolnih dokazov zavračajo hipotezo, da je bilo za povečanje energetskega vnosa in posledičen razvoj možganov homininov skozi evolucijo potrebno kuhanje.

Znanstvena skupina z moskovske državne univerze Lomonosov je odkrila, da kemikalija oktilrodamin ojača učinek protiglivičnih zdravil.

Glive imajo v celični membrani posebne beljakovine, imenovane prenašalci ABC, ki so sposobne izločiti protiglivična zdravila iz glivne celice. Tako glive postanejo odporne na zdravilo, kar zelo oteži zdravljenje glivičnih okužb.

Kemikalija oktilrodamin z lahkoto prehaja celično membrano, zato se lahko vrne nazaj v celico, tudi če jo ta izloči. Ruski znanstveniki in znanstvenice so predpostavili, da bodo glivne celice kemikalijo izločale s prenašalci ABC in da bo zasedla te prenašalce, ker se bo stalno vračala v celico. Na ta način lahko kemikalija poveča učinkovitost protiglivičnih zdravil, saj se zelo zmanjša njihovo izločanje iz celice preko prezasedenih prenašalcev ABC.

Svojo hipotezo so preizkusili na pekovski kvasovki, modelnem organizmu za glive. Ugotovili so, da je bilo njihovo sklepanje pravilno. Učinkovitost protiglivičnih zdravil klotrimazola in benzalkonija se je povečala ob dodatku kemikalije oktilrodamina.

Študije na miših so pokazale, da kemikalija zanje ni toksična, zato ima potencial za uporabo v protiglivičnih pripravkih.