Velik delež svetovnih izpustov toplogrednih plinov predstavljajo plini, ki jih v ozračje spušča pašna živina. Na količino in sestavo teh izpustov pa delno vpliva prehrana živali. Znanstveniki oddelka za živinorejo Univerze v Kaliforniji so v študiji, objavljeni v reviji PNAS, preučevali učinkovitost krme iz morskih alg pri zaviranju nastajanja črevesnega metana pri pašnem govedu.

Učinek tople grede, ki nastane zaradi kopičenja toplogrednih plinov v naši atmosferi, je glavni povzročitelj podnebnih sprememb. Od izpustov, ki jih povzroča človekova dejavnost, jih nekaj manj kot 15 odstotkov nastane predvsem od prežvekovalcev v živinoreji. Od vseh izpustov prežvekovalcev kar 90 odstotkov predstavlja metan. Količinsko je metan za ogljikovim dioksidom drugi najpogostejši toplogredni plin, ki se sprošča zaradi človekovih aktivnosti. Čeprav ima krajšo razpolovno dobo od ogljikovega dioksida, je metan 80-krat učinkovitejši v zadrževanju toplote pri učinku tople grede.

V študiji so se znanstveniki osredotočili na metanogene arheje, prebivalke vampa, ki vodik in ogljikov dioksid pretvarjajo v metan. Metan pri prežvekovalcih nastaja kot stranski produkt mikrobne fermentacije v vampu, kjer veliko različnih mikroorganizmov razkraja krmo in jo tako pripravljajo na nadaljnjo prebavo.

V preteklosti so razvili že številne metode zmanjševanja izpustov metana pri prežvekovalcih, kot so selektivna reja živali, modifikacije vampa ali preprečevalci metanogeneze, proizvodnje metana, v obliki dodatkov krmi. Od naštetih so bili preprečevalci metanogeneze najučinkovitejši. Med številnimi preizkušenimi preprečevalci metanogeneze pa izstopajo alge vrste A. taxiformis. Te vsebujejo bromoform, s katerim so znanstvenice in znanstveniki v preteklih študijah uspeli zmanjšati izpuste metana iz metanogenih arhej za 66 odstotkov.

Raziskava je potekala na kmetiji, kjer so opazovali goveje vole, križance vrst vagju in angus. V kontrolno in eksperimentalno skupino je bilo naključno izbranih po 12 živali, eksperiment pa je potekal 70 dni. Voli v kontrolni skupini so se tekom študije prehranjevali z običajno krmo, medtem ko so voli eksperimentalne skupine dobili dodatek peletov iz alg, ki so vsebovale bromoform, ta pa zavira metanogenezo. Količino izpuščenih plinov so znanstveniki merili s krmilnikom, ki po funkciji spominja na kemijski digestorij, ki med krmljenjem živali ves čas sesa zrak, ga sproti vzorči in tako analizira izpuste goveda.

V študiji je znanstvena ekipa izmerila, da je dodatek peletov iz alg z bromoformom učinkovita metoda zmanjševanja izpustov metana pri prežvekovalcih. Nastajanje metana se je pri preučevanih živalih zmanjšalo za 37 odstotkov, in sicer brez vpliva na živali, kar nakazuje potencialen način zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov iz živinoreje, ne da bi se pri tem količina pridelka zmanjšala. Kljub tem rezultatom pa se lahko vprašamo, ali odkritja študije dejansko lahko pripomorejo k reševanju okoljske problematike množične živinoreje. Izpusti metana pri množični živinoreji namreč niso njen edini okolju škodljiv dejavnik. Težava sta denimo tudi degradacija tal in upadanje biodiverzitete.

Goveji ZbritOFF je pisal Vid.