Prosocialni mestni ljudje

Ste že kdaj slišali za to, da naj bi si ljudje v mestih manj pomagali, medtem ko so v manjših naseljih vsi pripravljeni pristopiti na pomoč? Nova raziskava znanstvenic z Univerzitetnega kolidža v Londonu kaže, da ni tako. Razlika med vedenjem ljudi v mestu in na podeželju ni tako očitna, ko vzamemo v zakup tudi območja prikrajšanosti znotraj njih. 

Raziskovalki sta izbrali 12 večjih mest z več kot 100.000 prebivalci in 12 manjših naselij v Združenem kraljestvu za izvedbo eksperimenta v divjini, no, v vsakodnevnem življenju namesto v omejenem laboratoriju oziroma na spletu. Pri tem sta mesta in naselja razdelili tudi glede na na prikrajšanost. Prosocialno vedenje sta preverjali tako, da sta izvedli eksperiment, v katerem je raziskovalki padla neka reč iz rok na tla, ob tem pa je spremljala, ali ji bo kdo priskočil na pomoč in to reč pobral. V naslednjem eksperimentu je raziskovalka želela prečkati cesto in je preverjala, ali se bodo voznice in vozniki ustavili in ji omogočili prečkanje ali ne. V zadnjem eksperimentu pa je na tla oziroma na vetrobranska stekla avtomobilov dala pismo s prošnjo, da naj ji ga pošljejo. 

Pismo je odposlalo približno 70 odstotkov ljudi iz bogatejših predelov, medtem ko se je to zgodilo le v 30 do 50 odstotkih v revnejših predelih. Približno polovica ljudi je v bogatejših predelih mest in naselij ustavila peški, da je prečkala cesto, in ji je tudi pomagala pobrati stvar, ki ji je padla na tla. Medtem pa je bil delež ljudi, ki so bili pripravljeni ustaviti oziroma pomagati, v revnejših predelih okoli 10 do 20 odstotkov. V vseh primerih se je izkazalo, da razlika v prosocialnosti ni bila med večjim mestom in naseljem, pač pa med bogatimi in revnimi četrtmi. 

Zaključek raziskave ni, da so ljudje iz revnejših predelov mest in naselij manj prosocialni. V raziskavi je bila glavna akterka, ki naj bi sprožila vedenje, belka, kar bi tudi lahko vodilo v drugačno vedenje naključnih mimoidočih. Kot možne razlage za razliko v vedenju raziskovalki navajata spoznanje, da v območjih prikrajšanost ljudje ponavadi oblikujejo tesnejše vezi znotraj skupnosti in pri tem tesno sodelujejo, medtem pa so si manj blizu z osebami izven njihovih skupnosti. 

O razlikah med prosocialnostjo v mestih in naseljih se je spraševala Zarja.