Racionalizacija prehranjevanja

Aktualno-politična novica

Smo ljudje sploh pozorni na zmernost vnosa kalorij pri uživanju obrokov? Članek, objavljen v reviji The American Journal of Clinical Nutrition, se je osredotočal prav na to. Ameriško-britanska raziskovalna skupina z Univerze v Bristolu je poskušala pokazati, da ljudje pri prehranjevanju ne sledimo samo čustvom, temveč tudi razumu.

 

V študiji so spremljali prehranjevanje pri dveh skupinah. Pri prvi so beležili vnos energije med obroki, ko prehranjevanje pri posameznikih poteka ad libitum. To je brez omejitev pri količini, času ali vrsti živila. Jedilnik so si pripravili kar sami. V drugi skupini pa so prostovoljcem in prostovoljkam pripravili zajtrk, kosilo, večerjo in vmesne prigrizke. Obe skupini so spremljali štiri tedne. Za vsak ponujeni obrok so raziskovalci in raziskovalke zabeležili še energijsko in hranilno vrednost, gramaturo in energijsko gostoto.

 

Energijsko gostoto so spremljali zato, da so lahko določena živila oziroma obroke med seboj primerjali in določili, ali vpliva na kako ljudje zaznavamo kalorije pri prehranjevanju. V energijski gostoti se namreč skriva tudi energijska vrednost, izrazimo pa jo v kilokalorijah na gram teže določenega živila. Preprosteje, hrana z večjo energijsko gostoto bo imela tudi višjo energijsko vrednost. 

 

Rezultati pri obeh metodah so pokazali, da se je pri energijsko revnih obrokih vnos kalorij povečal na račun energijske gostote. Raziskovalce in raziskovalke pa je presenetilo, da se ob obrokih z večjo energijsko gostoto ljudje začnejo odzivati na povečanje kalorij, in sicer z zmanjšanjem velikosti obrokov, ki jih zaužijejo. To kaže na prej neprepoznano občutljivost na energijsko vsebnost obrokov. V praksi to pomeni, da so ljudje v obeh skupinah pojedli manjšo porcijo testenin s smetanovo omako, saj ta velja za energijsko bogat obrok. Po drugi strani pa so pojedli več solate, ki predstavlja obrok s sorazmerno nizko energijsko vrednostjo. To torej kaže na to, da se ljudje svojega prehranjevanja lotevamo premišljeno in se s tem, vsaj navidezno, izognemo pasivnemu prenajedanju.

 

Svoje rezultate so primerjali še z rezultati Nacionalne raziskave o prehrani in prehranjevalnih navadah prebivalstva Združenega kraljestva. Rezultati se ujemajo z njihovimi ugotovitvami, da med ljudmi prevladuje miselnost, da se svojega prehranjevanja lotevajo premišljeno. Dolgo je veljalo, da raje izbiramo obroke, ki na videz delujejo bolj kalorično in nasitno. To se sicer dogaja nezavedno, a je pomembno pri razumevanju tako imenovane prehranske inteligence.

 

Zmernost bo še naprej iskala Jana.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.