V znanstveni reviji Animal Behaviour mednarodna raziskovalna skupina poroča, da so radovedni orangutani bolj uspešni pri nalogah iz reševanja problemov v primerjavi z nevedoželjnimi. Znanstvenice in znanstveniki so raziskovali, kako okolje, v katerem orangutani odraščajo, vpliva na njihove kognitivne sposobnosti.

V raziskavo so vključili kar 61 orangutanov iz različnih zavetišč na Borneu in Sumatri. Med njimi so bile razlike v starosti, spolu in času, ki so ga preživeli v stiku z ljudmi. Orangutane so razdelili v štiri skupine. V treh so bili orangutani, ki so različno dolga obdobja do sedmega leta starosti preživeli bodisi v zavetišču bodisi drugje v stiku z ljudmi. V zadnji skupini pa orangutani, ki so kot odrasli ali adolescentni prišli v zavetišče neposredno iz divjine.

Vsi orangutani so sodelovali v dveh skupinah različnih testov. V prvi skupini testov je bilo zbranih pet nalog, s katerimi so znanstvenice in znanstveniki preverili, kakšne individualne odzive na nove stvari in sloge raziskovanja so izražali orangutani. V tem sklopu so orangutane seznanili z novim človekom, novo stvarjo, novo hrano, že znano hrano in plastično kačo.

Druga skupina testov je preverjala kognitivne sposobnosti orangutanov. Tudi ta skupina testov je zajemala različne naloge. Pri testu ponovnega učenja so se orangutani naučili nekega pravila, kasneje pa so se morali ponovno naučiti novega, nasprotujočega prvemu. Pri drugem testu so morali z vrvjo ali palico iz ravnih ali zavitih valjev zbezati med. Poleg omenjenih so v raziskavi uporabili še tri druge teste kognitivnih sposobnosti.

Z analizo glavnih komponent izmerjenega raziskovanja in odzivov orangutanov na nove stvari so raziskovalke in raziskovalci pridobili mero za radovednost. Ugotovili so, da so bolj radovedni orangutani, ki so od rojstva do sedmega leta starosti preživeli v družbi ljudi. Kar je bilo pričakovano, saj se morajo v divjini boriti za preživetje in iskati že znano užitno hrano ter imajo bolj malo možnosti za raziskovanje.

V nadaljevanju so mero radovednosti v statističnih modelih uporabili za razlago uspešnosti reševanja kognitivnih nalog. Ugotovili so, da je radovednost orangutanov pomemben dejavnik, ki lahko napove uspešnost reševanja nalog. Na uspešnost so pomembno vplivali tudi tipi nalog. Spol, starost in ostali dejavniki pa vpliva niso imeli.

Radovednost je v primeru orangutanov povezana z odraščanjem med ljudmi, v okolju, kjer ni veliko nevarnosti, in zmožnostjo socialnih interakcij s sovrstniki. Radovednost pa lahko izboljša posameznikove učne sposobnosti pri reševanju kognitivnih nalog. Raziskovalna skupina zaključi, da so v raziskavah evolucijske antropologije radovednost prevečkrat zanemarili, in poziva, da radovednost dobi svoje mesto v raziskavah sposobnosti reševanja problemov in inovativnosti.

Radovedna Zarja se je naučila nekaj novega o orangutanih.