Današnji Znanstveni britoff posvečamo bolezni, ki terja drugi najvišji smrtni davek med človeškimi boleznimi in se tako uvrša takoj za kardiovaskularna obolenja. Raziskovalci in raziskovalke so v študiji raziskali, kako je rak razširjen pri drugih sesalcih in ali pri opaženih tveganjih za razvoj raka pri sesalcih obstajajo kakšni značilni vzorci.

Boleznim živali v divjini navadno ne posvečamo tolikšne pozornosti, zato so vzroki smrti živali v naravi manj poznani. Da bi raziskali razširjenost raka pri sesalcih, so se raziskovalci in raziskovalke tako osredotočili na živali v ujetništvu. Na voljo imamo namreč zanesljive podatke o njihovem fiziološkem stanju, vzroku smrti in starosti. Slednja je še posebej pomembna, saj so rakava obolenja izrazito povezana s starostjo organizma.

Analiza podatkov 191 vrst sesalcev je pokazala, da je rak precej razširjena patologija med sesalci. Pri nekaterih izmed vrst naj bi bil rak odgovoren kar za med 20 in 40 odstotkov smrti. Poleg tega so raziskovalci opazili tudi velike razlike med posameznimi vrstami. Zanimivo, opazili so, da so raku bolj podvrženi karnivori, torej živali, ki se prehranjujejo z drugimi živalmi. Takšno opažanje so raziskovalci pripisali nižji mikrobiomski pestrosti prehrane, možnosti okužbe z onkogenimi virusi in zmanjšani fizični aktivnosti.

V študiji so raziskovalci raziskali tudi povezavo med velikostjo organizma in dovzetnostjo za razvoj rakavega obolenja. Ovrgli so hipotezo, da velikost organizma korelira z verjetnostjo za razvoj raka. Za miš in slona je, denimo, značilna primerljiva verjetnost za razvoj rakavega obolenja. Prav tako so raziskovalci ovrgli hipotezo o povezavi med verjetnostjo za razvoj rakavega obolenja in pričakovano življenjsko dobo. Rezultati špekulirajo, da bi evolucija lahko pri večjih organizmih odbirala boljše gene, ki sodelujejo pri zaviranju rasti tumorjev. Zaradi teh so takšne živali kljub svoji velikosti dobro zaščitene pred razvojem rakavih obolenj.

Predstavljena raziskava je pomembno izhodišče za nadaljnje študije mehanizmov nastanka raka in zaščito pred njim. Še posebej zanimivo bi bilo, denimo, raziskati molekularne podstati mehanizmov, ki sodelujejo pri zaviranju razvoja tumorjev v organizmih, ki so razvoju raka bistveno manj podvrženi.

Vir: Vincze, O., Colchero, F., Lemaître, JF. et al. Cancer risk across mammals. Nature (2021). https://doi.org/10.1038/s41586-021-04224-5