Pri srčnem infarktu tiste celice, ki zaradi krvnega strdka v žili niso dobile dovolj kisika, odmrejo. Na njihovem mestu pri ljudeh in ribah vrste japonska riževka nastane brazgotina, ki ovira krčenje srca. Pri ribah cebricah pa je drugače: odmrli deli srca se obnovijo in srce lahko normalno deluje. Raziskovalna skupina je iskala fiziološke in morfološke razlike med cebricami, katerih srce se po infarktu regenerira, in japonskimi riževkami, katerih srce tvori trajno brazgotino. Izsledke študije je skupina objavila v reviji Biology Open.

Raziskovalke in raziskovalci so srčni infarkt pri ribah poustvarili s poškodbo tkiva srčnega ventrikla s paličico, ohlajeno s tekočim dušikom. Po poškodbi so najprej opazovali izražanje genov, ki jih regulirajo interferoni. Interferoni so signalne molekule, ki med drugim spodbujajo obnavljanje poškodovanega tkiva. Geni, ki jih regulirajo interferoni, so bili intenzivno izraženi v več tkivih pri ribah cebricah, ne pa tudi pri japonskih riževkah. Iz teh podatkov so znanstvenice in znanstveniki sklepali, da ob poškodbi srca cebrice sintetizirajo več interferonov, kar jim pomaga obnoviti mišično tkivo srca.

Nadalje so biologinje in biologi proučili imunski odziv rib na poškodbo. Spremljali so makrofage – imunske celice, ki sodelujejo pri obnovi srčnega tkiva. Opazili so, da je bilo število makrofagov na mestu poškodbe pri cebricah večje kot pri japonskih riževkah. Ključna razlika med vrstama pa ni v številu, temveč v vrsti makrofagov, ki prevladuje v tkivu. Cebrice so namreč sintetizirale makrofage, ki preprečujejo vnetje, japonske riževke pa takšne, ki vnetje spodbujajo.

Še en možen dejavnik, ki cebricam omogoča obnovo srčnega tkiva, je raziskovalna skupina našla v drugačni morfologiji srca. V srcu cebric, ki lahko obnovijo srčno mišico po infarktu, je bila prisotna debelejša plast srčnih matičnih celic kot v srcu japonskih riževk. Ob poškodbah srca v tej plasti nastajajo signalni peptidi, ki spodbujajo nastanek novih srčnih celic.

Znanstvenice in znanstveniki so proučili še regeneracijo srca pri novorojenih miših. Pri teh se srčno tkivo obnavlja veliko bolje kot pri odraslih miših. Svoje podatke o ribah cebricah in japonskih riževkah so primerjali z obstoječimi podatkovnimi bazami o izražanju genov, povezanih s poškodbo srca pri miših. Ob primerjavi podatkov cebric s podatki novorojenih miši je raziskovalna skupina našla trikrat več izražanja podobnih genov kot ob primerjavi cebric s starejšimi mišmi. Večina genov, katerih izražanje je bilo skupno cebricam in novorojenim mišim, igra vlogo pri zaščiti srčnih celic pred metabolnim stresom.

Svoje srce je obnovila vajenka Boža.

Naslovna slika je kolaž iz slik v javni domeni.