Ribosomi so skupki beljakovin in ribosomske RNA. Udeleženi so pri sintezi beljakovin tako v preprostejših bakterijah kot tudi v človeških celicah. Zaradi svoje univerzalne vloge pri vseh organizmih smo dolgo časa predpostavljali, da je tudi njihova vloga v celici univerzalna. Z drugimi besedami, da se lahko na vsakem ribosomu sintetizira vsaka beljakovina, denimo keratin, ki gradi lase, ali beljakovinski del molekule hemoglobina, ki prenaša kisik po krvi. Vendar raziskava, objavljena v znanstveni reviji Cell, nakazuje, da niso vsi ribosomi v sesalskih celicah enaki ter da na določenih tipih ribosomov nastajajo le določene beljakovine.

Med evolucijo se je povečevala tudi velikost ribosomov, tako so sesalski ribosomi večji od denimo bakterijskih. V prej omenjeni raziskavi pa so razvili postopek za izolacijo ribosomov iz embrionalnih mišjih matičnih celic. Znanstvenice in znanstveniki so nato z metodo, imenovano masna spektrometrija, lahko določili, katere molekule so povezane z ribosomi.

Ugotovili so, da je na stotine različnih celičnih beljakovin povezanih z ribosomi. Nekatere od teh povezanih beljakovin lahko tudi kemično modificirajo ribosome ali pa so v fizični interakciji z ribosomom pri procesu sinteze novih beljakovin. In prav to je tisto, kar naredi ribosome različne ter tudi vpliva na to, katere beljakovine bodo lahko nastajale na določenih ribosomih in katere ne.

S pomočjo ribosomov sintetizira beljakovine tudi Angelika.