Mnogo vrst sesalcev živi v večjih skupinah. Kako so skupine sestavljene in kako se spreminjajo, je odvisno od mnogih dejavnikov. Mednarodna raziskovalna skupina je proučevala sestavo krdel levov s treh različnih območij v Afriki in Aziji. Ugotovili so, da je sestava krdel in dinamika med spoloma povezana z dostopnostjo hrane. 

Levi živijo v socialnih sistemih, v katerih so posamezniki znotraj skupine lahko tudi več dni in tednov ločeni. V ožji skupini so ponavadi samice z mladiči, v bližini pa so prisotni tudi odrasli samci. V skupinah večino časa srednje velik in majhen plen lovijo samice. Samci pogosto jedo, kar ulovijo samice. 

Raziskovalna skupina je preučila večletne podatke o vedenju levov v nacionalnem parku Serengeti in kraterju Ngorongoro v Tanzaniji ter v nacionalnem parku Gir v Indiji. Primerjali so dostopnost hrane, velikost plena in pogostost rjovenja. V Indiji je levom na voljo manj plena, ki je tudi manjši, medtem ko je dostopnost predvsem večjega plena v Serengetiju vezana na sezone, v Ngorongoru pa je skozi vse leto visoka. 

Ko so te dejavnike povezali z vedenjem levov, so ugotovili, da so samci pogosteje skupaj s krdelom, ko je hrane v preobilju in ko je na voljo velik plen. V času pomanjkanja hrane in ob dostopnosti manjšega plena samci niso skupaj s samicami. Samice tudi prilagodijo svoje vedenje glede na dostopnost plena – ko ga je manj, rjovijo redkeje. Ta pojav raziskovalna skupina povezuje s tem, da naj bi bilo samcem tako težje izslediti samice in odžirati njihov ulovljeni plen. V času, ko je na voljo velik plen in je hrane v preobilju, samice niso zadržane do druženja s samci.

Raziskava kaže, da lahko primerjavo dostopnosti in velikosti hrane na različnih območjih in v različnih obdobjih razložimo s sestavo socialnih skupin. Za razumevanje socialne organizacije različnih skupin živali je torej treba spremljati mnogotere ekološke dejavnike in jih povezati z vedenjem živali. 

Lačne levinje je spremljala Zarja.