Mnogotere države po svetu preizkušajo štiridnevni delovni teden, ki ga zaradi podaljšanega vikenda lahko razumemo tudi kot krajši oddih ali počitnice. Mednje spada tudi Avstralija, kjer se je raziskovalna skupina odločila podrobneje raziskati vpliv dopusta na človekovo zdravje in počutje. Članek z izsledki so objavili v reviji International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity.

Krajši delovni teden in daljši vikend ponekod povezujejo z manjšo možnostjo izgorelosti, stresa in utrujenosti. Pri omenjeni raziskavi so pod drobnogled vzeli ljudi, ki opravljajo predvsem pisarniško in sedeče delo, dolžina delavnika pa se je razlikovala. Približno polovica jih je delala manj kot 36 ur na teden. Raziskava je bila izvedena v času pandemije koronavirusa, udeleženci in udeleženke raziskave so bili zato omejeni na počitnice oziroma oddihe znotraj matične države. Podatke so zbirali trinajst mesecev, vključili pa so tristo osem oseb povprečne starosti štirideset let. Vsi so po štiriindvajset ur na dan nosili pametno zapestnico, ki je iz minute v minuto spremljala njihovo gibanje. Podatki o gibanju, spanju in sedenju so bili združeni po dnevih pred in med oddihom ter po njem. Pridobljene podatke so dopolnili z anketami, izvedenimi po oddihih, v katerih so zbirali podatke, kako so udeleženci in udeleženke preživeli počitnice. Podatke so nato obdelali s statističnimi metodami. 

V trinajstmesečnem obdobju so si ljudje na splošno vzeli povprečno dva do tri oddihe, od katerih je vsak trajal približno dvanajst dni. Najpogostejša vrsta oddiha je bila rekreacija na prostem, ki je predstavljala petintrideset odstotkov, sledili so družinski dogodki z enaintridesetimi odstotki, počitek s sedemnajstimi odstotki in skrb za druge ali obnova doma s sedemnajstimi odstotki. Podatki so pokazali, da ljudje na oddihu vsak dan izvajajo trinajst odstotkov ali pet minut na dan več zmerne do intenzivne telesne dejavnosti. Prav tako so vsak dan pet odstotkov oziroma devetindvajset minut manj sedeli.

Ugotovili so, da so ljudje na oddihu vsak dan pridobili dodatne štiri odstotke oziroma enaindvajset minut spanca, kar ima lahko vrsto pozitivnih učinkov na njihovo fizično in duševno zdravje. Dovolj spanja lahko pomaga izboljšati razpoloženje in kognitivne funkcije. Po kratkem dopustu je ostal spanec ljudi podaljšan tudi do dva tedna, kar kaže na to, da ima lahko že krajši oddih trajne učinke na izboljšanje spalnih vzorcev. Razlog za to naj bi se skrival v tem, da v prostih dneh ljudje spremenimo vsakodnevne obveznosti, ker nismo omejeni na običajen urnik.

Oddihi so povezani z ugodnimi spremembami pri vsakodnevnem gibanju ljudi. Podatki študije kažejo, da lahko oddihi dolgotrajno izboljšajo slog življenja. Že krajši delovnik je lahko razumljen kot kratkotrajen oddih, ki ima lahko večji in boljši vpliv na naše zdravje. Zaradi pozitivnih rezultatov pa se seveda sprašujemo, kdaj bomo štiridnevni delovni teden vpeljali v Sloveniji?

Štiridnevni delovni teden podpira tudi Jana.

Slika: https://www.getclockwise.com/blog/four-day-work-week-benefits