Temne zemeljske čmrlje, ki sicer živijo v kolonijah, pri nabiranju nektarja pogosto opazimo same, vendar izkazujejo lastnosti, o katerih je iz predhodnih študij znano, da so osnova zmožnosti sodelovanja. To sta denimo reševanje problemov in sposobnost učenja od drugih čmrljev. V novi raziskavi je mednarodna raziskovalna skupina pokazala, da so čmrlji zmožni sodelovanja, pri čemer se zavedajo svoje in partnerjeve vloge. Izsledke raziskave je objavila v reviji Proceedings of the Royal Society B.

Raziskovalke in raziskovalci so 24 čmrljev iz različnih družin najprej naučili potiskati stiroporno kocko. Pod kocko je bil skrit nektar, ki so ga čmrlji lahko dosegli, če so kocko potisnili dovolj daleč. Polovico čmrljev so biologinje in biologi razdelili v pare, da so se naučili kocko potiskati v sodelovanju z drugim čmrljem. Preostali čmrlji so stiroporno kocko potiskali sami.

Nato je raziskovalna skupina v pare razdelila čmrlje iz obeh skupin. Čmrlja iz vsakega para je v opazovani prostor spustila s časovnim zamikom. Pri tem je merila čas, ki ga je prvi spuščeni čmrlj potreboval, da je začel potiskati kocko iz stiropora. Zanimalo jih je, koliko časa je čmrlj čakal svojega partnerja. Raziskovalna skupina je ugotovila, da so čmrlji, ki so se naučili sodelovati, skoraj štirideset sekund dlje čakali svoje partnerje kot čmrlji, ki so na začetku poskusa kocko potiskali sami.

V drugem poskusu je raziskovalna skupina čmrlje postavila na začetek tridesetcentimetrske prozorne cevi. Na koncu cevi je bila zapora, za njo pa sladkorna raztopina. Čmrlji v kontrolni skupini so hodili po cevi, in ko so prispeli do zapore, je to raziskovalka dvignila, čmrlj pa je lahko prišel do sladkorja. Druga skupina čmrljev je nalogo opravljala v paru. Vsak čmrlj iz para je hodil po svoji cevi, iz katere je lahko videl partnerja v sosednji cevi. Zapora se je dvignila šele, ko sta se je dotaknila oba hkrati.

Biologinje in biologi so nato čmrlje iz parov spustili skozi cev s časovnim zamikom in merili čas, ki ga je prvi spuščeni čmrlj porabil, da je dosegel zaporo. Opazili so, da so se čmrlji do zapore premikali več kot sekundo dlje, če partnerja ni bilo zraven, v primerjavi s kontrolno skupino. Večina se jih je celo obrnila od zapore in počakala drugega čmrlja malce stran. Prav tako se je tik pred zaporo več čmrljev, ki so že od začetka poskusa sodelovali v paru, obrnilo proti drugi cevi, v kateri je bil njihov partner. Raziskovalna skupina je podatke interpretirala kot sodelovanje, v katerem oba čmrlja razumeta vlogo partnerja, ne le kot opravljanje naloge za lastno korist.

S čmrlji je sodelovala Boža.

 

Naslovna slika je kolaž iz slik v javni domeni.