Kitajsko-švedska znanstvena skupina poroča o trendu povečevanja dnevnega temperaturnega razpona v zadnjih treh desetletjih. Pokazali so, da globalno najvišje dnevne temperature naraščajo hitreje kot najnižje nočne temperature. To je obratno od fenomena nočnega asimetričnega segrevanja, značilnega za drugo polovico prejšnjega stoletja. Nov trend pripisujejo manjši pokritosti z oblaki, zaradi česar se poveča sončno obsevanje na površju. Izsledke so objavili v reviji Nature Communications.

Pri dnevnem temperaturnem razponu znanstveniki in znanstvenice spremljajo najvišje dnevne in najnižje nočne temperature zemeljskega površja. Pri tem so v prejšnjem stoletju opazili, da so se najnižje nočne temperature višale hitreje, kar so pripisovali globalnemu segrevanju. Noči so se segrevale hitreje kot dnevi, pri čemer pa je bil značilen splošen trend višanja tako dnevnih kot nočnih temperatur. 

Raziskovalna skupina je že znan pojav manjšanja dnevnega temperaturnega razpona na račun višanja nočnih temperatur ponovno analizirala. Analizo spremljanja najvišnjih dnevnih in najnižjih nočnih temperatur so izvedli za obdobje od leta 1961 do leta 2020 na dveh setih podatkov, pridobljenih iz mednarodne podatkovne baze Climatic Research Unit ter organizacije Berkeley Earth. Za obdobje od leta 1961 do 1990 je bil značilen trend zmanjševanja dnevnega temperaturnega razpona, predvsem na račun višanja najnižje nočne temperature. Od leta 1991 do 2020 pa sta oba temperaturna podatkovna niza pokazala povečanje dnevnega temperaturnega razpona na več kot polovici kopnega, zlasti na zahodu ZDA, v južni Evropi, zahodni Afriki, vzhodni Aziji in Avstraliji. Povečevanje razpona se je zgodilo na račun povišanja dnevne maksimalne temperature, najnižje nočne temperature so ostajale stabilne. 

Na dnevni temperaturni razpon imajo za razliko od toplogrednih plinov, ki so glavni faktor globalnega segrevanja, večji vpliv pokritost z oblaki, aerosoli, padavine in spremembe rabe tal. Na primer zaradi višje oblačnosti pride do zemlje manj sončnega sevanja, posledično so najvišje dnevne temperature nižje. Padavine in vlaga v tleh lahko zmanjšajo najvišjo dnevno temperaturo in posledično zmanjšajo dnevni temperaturni razpon zaradi učinka hlajenja ob izhlapevanju. 

Čému torej pripisati trende dviga najvišje dnevne temperature? V študiji so na več setih podatkov analizirali povezavo trenda s pokritostjo zemeljskega kopnega z oblaki, vlažnostjo zemlje in aerosoli. Najmočnejšo statistično povezavo so zaznali med zmanjšano pokritostjo z oblaki, na okoli 80 odstotkih svetovnega kopnega. Vse manjša pokritost z oblaki v globalnem obsegu je značilna za obdobje od 80. let prejšnjega stoletja dalje. Vzroki za to niso povsem jasni, nekatere študije vzroke za zmanjšanje pokritosti z oblaki pripisujejo povečanju aerosolnih delcev in toplogrednih plinov v zraku.

Vir slike:Wikimedia commons