Zaradi velike uporabe različnih vrst antibiotikov v bolnišnicah bakterije na njih razvijejo odpornost in povzročajo nevarne bolnišnične okužbe. V znanstveni reviji Clinical Infectious Diseases ameriški znanstveniki in znanstvenice opozarjajo, da za prenos nevarnih bakterij, ki so odporne na več antibiotikov hkrati, niso pomembni samo visoki higienski standardi bolnišničnega osebja. Ključnega pomena naj bi bili tudi higiena rok obolelih in čistoča površin v bolnišničnih sobah, ki sta bili ves čas po krivici zanemarjeni.

Študija, v katero je bilo vključenih skoraj 400 pacientov in pacientk, je potekala od februarja do julija 2017 v dveh bolnišnicah v Michiganu. Obravnavali so samo odrasle paciente, ki so bili na novo sprejeti v bolnišnico, izločili pa so kritično bolne in tiste, ki so zamenjali zdravstveno ustanovo. Brise rok, nosu in perianalnega območja so odvzeli prvi, tretji in sedmi dan po sprejemu v bolnišnico, potem pa so jih ponavljali enkrat tedensko. Istočasno so vzorce odvzeli s kritičnih površin v bolnišnični sobi, kot so posteljna mizica in ograja, gumb za klic, televizijski upravljalnik, pokrov straniščne školjke in  kljuka kopalniških vrat.

Rezultati kažejo, da so na 14 odstotkih pacientov zaznali odporno bakterijo že ob prvem odvzemu brisa, torej predvidoma še pred njihovim prihodom. Zgolj 6 odstotkov pacientov je odporno bakterijo pridobilo pozneje, med bivanjem v bolnišnici. Na samem začetku meritev oziroma najverjetneje še pred prihodom pacientov v bolnišnico pa je bilo že okuženih kar 29 odstotkov površin.

Zanimivo je, da so v več kot 70 odstotkih primerov večkratno odporno bakterijo MRSA našli tako na rokah pacienta kot na površinah njegove sobe. Skoraj brez izjeme pa v nobenem primeru niso zaznali prisotnosti odporne bakterije na rokah pacienta, če so bile površine v sobi neoporečne, kar potrjuje teorijo, da se bolniki pogosto okužijo z dotikanjem kužnih površin v bolnišničnem okolju. Istovetnost bakterijskih sevov MRSA na pacientovih rokah in površinah v sobi so potrdili z metodo gelske elektroforeze v pulzirajočem polju in PCR.

Kot kažejo izsledki zadnje raziskave, ne gre podcenjevati pomena higiene posameznika in posameznice. Z enostavnimi ukrepi, kot so privzgojitev dobrih higienskih navad tako pri zdravih kot bolnih, pri otrocih in odraslih, bi zagotovo lahko zmanjšali uporabo antibiotikov ter odpornost bakterij, ki trenutno predstavlja enega največjih javnozdravstvenih problemov.

Edina v razredu, ki si je v šoli pred malico zavzeto umivala roke, je bila Andrea.