Zamujena priložnost

Zamujena priložnost

Aktualno-politična novica
4. 1. 2021 - 7.05

V tokratnem Znanstvenem britoffu se bomo popeljali do Sonca s sondo Parker Solar Probe in njeno misijo: poleteti v Sončevo atmosfero, preučiti izbruhe Sončevega vetra in opazovati morebitna mimoleteča telesa. Znanstveniki in znanstvenice so v članku preučili tirnico sonde oziroma njene efemeride, da bi našli možnosti za srečanje med sondo in kometom. Poleg tega so računalniško modelirali interakcijo med prašnimi delci, ki frčijo iz kometa, in delci Sončevega vetra, da bi bolje razumeli fiziko zvezd. Ugotovili so, da je sonda imela bližnje srečanje s kometom 322P, in svoje ugotovitve tudi predstavili v članku.

Kometi in njim podobna telesa so nekakšni fosili našega Osončja in jih najdemo skoraj povsod v našem Sončnem sistemu. Ker so nastali približno istočasno kot naše Sonce, nosijo informacije o takratni podobi sistema. Več misij se je že odpravilo raziskovat takšna telesa. Prva med njimi je bila polet sonde ICE skozi rep Halleyjevega kometa, sonda Giotto pa ga je poslikala od blizu. Parkerjeva sončna sonda pa preučuje komete bližje Soncu, saj je njena prvotna misija opazovanje Sončeve atmosfere.

Naša sonda je ujela komet 322P tri dni po prehodu njegovega perihelija, torej točke, kjer se komet najbolj približa Soncu in kjer je izparevanje vode najmočnejše. To bi sondi omogočilo relativno dober vpogled v njegovo sestavo, če ne bi bila ravno takrat obrnjena v nasprotno smer. Tako smo zamudili možnost neposrednega slikanja in izgubili pomembne podatke za preučevanje tega kometa. Vseeno pa se lahko vprašamo, kako se plin in prah, ki ju Sonce odnaša s kometa, obnašata v razmerah blizu Sonca. Raziskovalci so oblikovali simulacijo in v njej videli razliko pred prehodom perihelija in po njem, pri tem pa jim je pomagal majhen vzorec prahu, ki je ob srečanju zadel sondo. Pred prehodom nastane za kometom sled delcev, po prehodu pa snov odnaša od Sonca radialno navzven.

Simulacije kometovega masnega pretoka so se izkazale skladne s sicer bornimi meritvami. Nakazujejo na to, da bi komet 322P lahko postal tako imenovani kamniti komet. Tak komet v času svoje poti okoli Sonca izgubi večino ledu, ostanejo pa le še prašni in kamniti delci.

Brez tega članka in simulacij bi težje razumeli, zakaj je sonda zgrešila komet in dobila le tako malo podatkov. Hkrati pa so s tem pokazali, zakaj je pomembno, da imamo dve kameri, ki slikata levo in desno stran Sonca. Ker so kometi tako blizu Sonca zelo redki in nosijo pomembne informacije za razumevanje dogajanja v Sončevi bližini, jih ne želimo zamuditi, kot jih je zamudila sonda Parker. Z boljšimi opazovanji bodo znanstveniki in znanstvenice še izboljšali svoj teoretični in računalniški model in tako bolje razumeli izvor, evolucijo in usodo kometov blizu Sonca.

Kartico s svojim imenom ima na Parkerjevi Sončni sondi tudi vajenec Filip.

 

https://arxiv.org/pdf/2012.00005.pdf?fbclid=IwAR3J3wkTD5REr_eQHWia1GXHUl...

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.