Kje so podatki?

Kje so podatki?

Mnenje, kolumna ali komentar
26. 3. 2020 - 14.00

V novicah vsak dan poslušamo o preizkušanju obstoječih zdravil in razvoju novih ter o izdelavi cepiva. A raziskave zdravil in izdelava cepiva so zgolj v povojih in tako je smiselno in pravilno, da se v teh dneh najbolj zanašamo na nefarmakološke alternative v boju proti novemu koronavirusu. Te obsegajo sprejemanje ukrepov, ki omejujejo fizične stike med ljudmi, obveščanje o higieni kašlja, umivanju rok in tako dalje. Našteti ukrepi so izjemno pomembni in jim velja slediti. Enakovredno pomemben del nefarmakoloških alternativ pa predstavlja tudi testiranje in s tem povezan razvoj novih, bolj premišljenih metod testiranja v izbranih segmentih prebivalstva. 

Ker gre na prvi pogled za bolj banalne ukrepe, pri katerih nismo niti prepričani, ali jih izvajamo učinkovito, je razumljivo, da z zanimanjem sledimo novicam o morebitni rešitvi v obliki učinkovitega zdravila. Precej verjetno hkrati velja, da bistveno lažje razumemo in sprejemamo poročanje o tem, da je prav tistih 10 ljudi, ki so prejeli neko učinkovino A, preživelo bolezen COVID-19, kot poročanje o modelu, ki napove, da bomo ustavili širjenje virusa SARS-CoV-2, če se 70 do 80 odstotkov ljudi dosledno drži pravil fizičnega izogibanja. Med pandemijo pa so prav napovedi in podatki, na katerih so omenjeni odstotki osnovani, še kako dragoceni, morda celo pomembnejši od dosežkov farmacije. 

Ukrepi seveda delujejo in jih ni potrebno postavljati pod vprašaj: slediti je treba načelu ostani doma. Čeprav v Sloveniji testiramo zelo omejen in specifičen vzorec prebivalstva, lahko iz dneva v dan ugotavljamo, da se giblje odstotek pozitivnih na okužbo z novim koronavirusom med dobrim enim in šestimi odstotki testiranih. Na podlagi informacij, ki jih imamo o samem testiranju, pa je vprašanje, ali so odgovorni za sistem testiranja izbrali ustrezen pristop, ki bo omogočil, da bomo lahko po koncu epidemije ovrednotili uspešnost ukrepov. Na podlagi tega se bomo namreč lahko sploh odločili, ali lahko sprostimo katerega od ukrepov, kdaj, katere moramo ohraniti in ali moramo uvesti dodatne. 

V sredini marca smo razglasili epidemijo širjenja novega koronavirusa, ko se odvija širjenje znotraj skupnosti in temu ni več mogoče slediti. Po 14. marcu se je v Sloveniji spremenil tudi način testiranja. Namesto testiranja vseh, ki izkazujejo simptome, in iskanja vseh posameznikov, s katerimi so bili potrjeno okuženi v stiku, so začeli testirati le tiste, ki so izkazovali dovolj resne simptome za morebitno sprejetje v bolnišnično oskrbo, oskrbovanke in oskrbovance v domovih  starejših občanov in drugih socialno varstvenih zavodih ter medicinsko osebje. 

Zdravniki in zdravnice so, kot izpostavljeno, torej razlagali, da je smiselno le testiranje tistih, ki potrebujejo hospitalizacijo. To je z vidika medicinskega osebja, ki zdravi simptome obolelih, razumljivo. Zdravnice in zdravniki seveda potrebujejo informacije o tem, za čim oboleva oseba, ki jo bodo morebiti sprejeli v bolnišnico, in o tem, katera zdravila v konkretnem primeru lahko učinkujejo in pomagajo obolelim. Razumem, da medicinsko osebje v bolnišnicah za samo zdravljenje obolelih ne potrebuje širših epidemioloških podatkov o prisotnosti določene bolezni v populaciji. V trenutku zdravljenja pač morajo pomagati vsaki posamezni oboleli osebi. Prav tako razumem, da je število testov omejeno in moramo z njimi racionalno ravnati. Vseeno pa so epidemiološki podatki dragoceni, saj lahko napovedo potrebo po bolniških posteljah v tednu ali dveh. 

Prav pri pandemiji, ko se širi povsem nov patogeni virus, so tovrstne napovedi bistvene. Izjemnega pomena je, da vemo, kaj nas čaka, kje in kako se virus širi. To omogoči, da se medicinsko osebje lahko primarno osredotoča na obravnavo obolelih, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. 

V populaciji hkrati še ni imunih ljudi in zato je spremljanje širjenja novih bolezni v njej ključno. Samo z ustreznimi podatki in poznavanjem stanja na terenu lahko vsaj približno napovemo, kaj nas čaka, denimo, čez 14 dni ali čez mesec dni. 

Zato ni pomembna samo številčnost testiranj, temveč predvsem usmerjanje testiranja. Način, ki smo ga spremljali prejšnji teden ob uvedbi že opisanih sprememb testiranja, ni bil jasno utemeljen, še posebej ne, če želimo čim bolj celostno in široko razumeti epidemijo in pri tem sprejemati tiste ukrepe, ki lahko to širjenje zajezijo. Prav zato da bi lahko razumeli epidemijo in predvideli možne scenarije ter s tem ukrepe, naj bi epidemiologi in epidemiologinje napovedovali in predvidevali, katere ukrepe sprejeti, in obenem spremljali, kako ti ukrepi delujejo. To lahko naredimo le na podlagi kvalitetnih podatkov in z izdelavo kompleksnih epidemioloških modelov. 

Razumevanje števila opravljenih testov in drugih podatkov lahko primerjamo s košarko. Če James Harden doseže povprečje 34,4 točke na tekmo pri 603 zadetih od 1386 metov in Luka Dončić doseže povprečje 28,7 točke pri 512 zadetih od 1111 metov, kdo je bolj učinkovit? Harden zadane 43 odstotkov metov, Dončič pa 46 odstotkov metov. Po tej meri Dončić. Seveda bi poznavalci in poznavalke košarke lahko ugovarjali, da ta statistika ne pove dovolj, saj moramo vedeti tudi to, ali so bili ti meti za eno, dve ali tri točke. Zraven moramo upoštevati tudi kontekst: so bili to ovirani ali neovirani meti? Še kaj bi se našlo. 

Težko je torej določiti učinkovitost košarkaša na parketu; analitiki in analitičarke se pri tem zanašajo na ogromno število podatkov. Marsikatera ekipna iz lige NBA ima prav v ta namen za sabo tudi ekipo matematičark in matematikov, ki izvajajo tovrstne analize. Podobno podrobne podatke potrebujemo tudi za spremljanje, omejevanje in zaviranje širjenja virusa. 

Tako na primer ni dovolj le spodbujati k testiranju, ampak mora pristojna služba pridobiti čim več kvalitetnih podatkov o samem testiranju ter jih deliti s širšo javnostjo. Potrebujemo torej premišljeno testiranje, ki vključuje veliko podatkov. Temeljno vprašanje je na primer, koliko testov je bilo izvedenih v določeni starostni skupini, na določenem območju, kakšne znake so kazali tisti, ki se jih je testiralo, in koliko od testiranih iz določene skupine je bilo pozitivnih. Zaenkrat javnost tudi ne pozna podatkov o že ozdravelih, ki poleg uporabnosti pri napovedovanju uspešnosti stopnje zajezitve širjenja novega koronavirusa navsezadnje blagodejno vplivajo tudi na razpoloženje javnosti. Samo z obsežnimi podatki lahko vemo, kaj se kje dogaja in kateri ukrepi delujejo ter katere ukrepe lahko sprostimo. 

Ob testiranju in sprejemanju ukrepov moramo nadalje razumeti tudi načine povezovanja med ljudmi, ki so verjetno drugačni v Šmarju pri Jelšah kot v Ljubljani. Gotovo je presenetljivo za marsikoga, da se virus na Primorskem ne širi bolj občutno. Razlogi so verjetno različni, morda je razlog v manjšem številu opravljenih testov na tem območju ali pa v dejstvu, da veliko ljudi na Primorskem spremlja italijansko televizijo, tako da so že nekaj časa dnevno seznanjeni o dogajanju v Lombardiji. 

V medijih krožijo različne informacije o tem, kaj nas čaka. Nekje smo slišali, da naj bi nas bilo v Sloveniji čez dva tedna okuženih 14.500 oseb. Kako pridemo do takšne ocene? Kakšne so njene predpostavke in parametri? So vzorce testiranja povzeli po modelih oziroma izkušnjah iz Vuhana ali Lombardije? Katere ukrepe so na omenjenih območjih sprejeli in kako se to kaže pri napovedovanju stanja pri nas? Na podlagi katerih podatkov so ocenili, kaj se pri nas dogaja? Katere države so dovolj podobne, da lahko prevzamemo njihov model? 

Ko primerjamo veliko različnih držav in njihove krivulje rasti okužb, postaja vse bolj očitno, da so njihove situacije praktično neprimerljive, saj uporabljajo pri testiranju različne vzorce, na različne načine beležijo primere smrtnosti, imajo različne oblike karantene in sprejemajo ukrepe, ki izhajajo iz specifičnih okoliščin, ne nazadnje pa upoštevajo tudi različne demografske situacije in načine vedenja ljudi. V državne in naddržavne politike zaustavljanja širitve virusa je vpletena še ekonomska slika, glavni končni faktor pa so politične odločitve, ki pa ne temeljijo vselej le na znanstvenih dognanjih, četudi bi morale, tudi kadar se strokovne skupine glede njih ne strinjajo. Da prihaja do tovrstnih razhajanj med strokovno javnostjo, zgovorno pokaže dogajanje v Združenem kraljestvu

V Združenem kraljestvu so na osnovi načrta za preprečitev epidemije gripe iz let 2011 in 2013 v začetku ubrali pot v smeri zagotavljanja čredne imunosti. Modele in poročila, na katerih so osnovali ta načrt, so objavili tudi na vladnih spletnih straneh. Potem ko je raziskovalna skupina z Imperial Collega v Londonu predvidela, da prvi model pri zaustavitvi novega koronavirusa ne bo uspešen, so načrt nenadoma spremenili. Tako so se na Otoku že čez dva dni zbudili v karanteni. Isti dan se je oglasila še raziskovalna skupina iz Oxforda, ki napoveduje, da je bila v tem času morda okužena že polovica populacije. Ta trditev je bila v znanstveni sferi že kritično ovrednotena. Zelo malo verjetno je, da bi virus že okužil polovico Otočanov in Otočank, a glavna poanta raziskovalcev in raziskovalk naj bi bila, da nujno potrebujemo številne in hitre teste prisotnosti protiteles v krvi in raziskavo, s katero lahko preverimo, kdo je COVID-19 že prebolel.   

Tudi priporočilo raziskovalcev in raziskovalk iz Združenega kraljestva tako podčrta, da lahko samo s kvalitetno izbranim in podrobnim vzorčenjem testiranja ter s premišljenim modeliranjem spremljanja epidemije kvantitativno pokažemo, kateri ukrepi delujejo in kateri ne. Slovenija trenutno sporoča zgolj podatke o številu opravljenih testov v celotni državi, kakšno je stanje po občinah in glede na starostne skupine. V teh dneh so spremenili tudi način poročanja in povsem na novo opredelili starostne skupine, o katerih poročajo. Javnost nima dostopa do informacij o tem, koliko testov je bilo izvedenih v posamezni občini ali v posamezni opredeljeni starostni skupini. Šele tovrstni podatki pa lahko povedo več o tem, kje se virus res širi in katere izbruhe smo uspešno omejili. S kvalitetnimi podatki in podrobnim spremljanjem se bomo navsezadnje tudi lažje in učinkoviteje odločali, katere ukrepe sprostiti in katere uveljaviti. 

Podrobnih podatkov o širjenju novega koronavirusa je lačna Zarja.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness