Koktejl radioaktivnosti

Koktejl radioaktivnosti

Mnenje, kolumna ali komentar
18. 10. 2019 - 16.00

Skupina britanskih raziskovalcev in raziskovalk z Univerze v Portsmouthu je s pomočjo ukrajinskih kolegov zvarila vodko, imenovano Atomik, narejeno iz žita in vode z izključitvenega območja černobilske tragedije. Leta 1986 se je pod Sovjetsko zvezo v okolici mesta Pripjat zgodila ena izmed največjih jedrskih katastrof, ki je najbolj prizadela tamkajšnjo okolje ter ljudi. Eksplodiral je černobilski jedrski reaktor številka štiri, ki je svojo notranjost izpostavil ozračju in povzročil požar ter stalitev sredice. Zaradi pomanjkanja zaščitne reaktorske zgradbe se je radioaktivni prah raznesel po Evropi, vse do Amerike ter s tem vplival na tisoče življenj.

 

Območje polmera tridesetih kilometrov okoli jedrske elektrarne je znano kot izključitveno območje oziroma območje alienacije. Še danes je na tem območju stopnja sevanja tako visoka, da tamkajšnjim delavcem, ki obnavljajo ščit eksplodiranega reaktorja oziroma sarkofaga, dovolijo delo po skrajšanem delavniku. Delo lahko tako opravljajo največ pet ur na dan za en mesec, potem pa so primorani vzeti petnajst dni dopusta. Od leta 2011 je izključitveno območje odprto tudi za turiste. Leta 2016 se je kljub odsvetovanju tja permanentno preselilo 187 lokalnih prebivalcev. 

 

Kaj storiti z zapuščenim območjem okoli elektrarne, se je spraševal vodja projekta profesor Jim Smith, ki velja za vodilnega eksperta černobilske nesreče. Tri desetletja po katastrofi so se odločili, da proizvedejo vodko in ugotovijo, ali je 4.200 kvadratnih metrov površine okoli bivše elektrarne primernih za pridelavo in predelavo žita. A najpomembnejše in najzanimivejše vprašanje se v tem primeru glasi, ali je ta vodka varna za uživanje?

 

Vodko so testirali in rezultati niso pokazali višje radioaktivnosti v primerjavi z drugimi vodkami. Vse, kar so zaznali, je prisotnost naravnega radioaktivnega izotopa ogljika-14, ki je prisoten v katerikoli pijači ali hrani. Izotopi so atomi istega kemijskega elementa, ki imajo v jedru več nevtronov in zaradi tega večjo atomsko maso od osnovnega elementa. Najpogostejši izotop je ogljik-12, ki ima šest protonov, elektronov in nevtronov, sledi mu ogljik-13, ki ima šest protonov in elektronov ter sedem nevtronov, najredkejši pa je ogljik-14, ki ima osem nevtronov. Ogljika-12 in -13 sodita med stabilne izotope. Ogljik-14 pa je nestabilen, razpade v dušik, značilni časovni interval za ta proces pa imenujemo razpolovni čas.

 

Poskuse radioaktivnosti so izpeljali na dveh vodilnih laboratorijih na tem področju. Natančneje so preučevali prenos radioaktivnosti na pridelke v okrožju Narodychi, ki se nahaja v radiju osemdesetih kilometrov od kraja nesreče. Pravijo mu tudi območju ponovne naselitve in se nahaja izven izključitvenega območja. To območje je poseljeno, a zemlje uradno ni dovoljeno uporabljati za kmetijstvo. Raziskave so pokazale, da bi se tamkajšnja zemlja lahko uporabljala za pridelavo hrane.

 

V Ukrajini se za izdelavo vodke že stoletja uporablja krompir. Druga alternativa je rž, žito, ki ga je uporabila omenjena raziskovalna skupina. Okus vodke iz krompirja je težji in močnejši kot pri vodki iz žita. Skupina je pred obdelavo žita v zrnu rži zaznala radioaktivnost, in sicer prisotnost radioaktivnega izotopa stroncij-90.

 

Destilacija je glavni proces pri proizvodnji žganih pijač. Najprej se snov uparja, kasneje kondenzira, in sicer z namenom čiščenja in ločevanja lažje hlapnih snovi od težje hlapnih. Pijači, kot sta pivo in vino, nastaneta s fermentacijo in vsebujeta največ petnajst odstotkov alkohola. V primeru, da želimo izdelati pijačo z višjo vsebnostjo alkohola, moramo uporabiti postopek destilacije. Destilacija je uporabna tudi za ločevanje raztopin. Zmes mora segreti, da iz nje začne izparevati snov, ki ima najnižje vrelišče. Njene pare vodimo v hladilno cev, v kateri kroži voda. V hladilni cevi se pare ohladijo in utekočinijo oziroma kondenzirajo.

 

Vodka je torej na začetku kašasta mešanica mletega žita, v našem primeru rži, ki fermentira. Encimi v kvasovkah pretvorijo sladkorje v žitu v alkohol. Potem se alkohol destilira oziroma segreva, dokler ne izhlapi in kondenzira. Za destilacijo fermentiranih žit so se odločili, ker ta pusti veliko večino težjih odpadnih elementov, tako da je destilirani alkohol bolj radioaktivno čist kot prvotno žito. Z destilacijo so tako ločili frakcije, ki ne vsebujejo radioaktivnih elementov, od frakcij, ki jih vsebujejo. Vodka je primerna za uživanje, ker ni radioaktivna, sàmo nepredelano žito pa v tem primeru ne bi bilo primerno za prehrano.

 

Destilirani alkohol so razredčili z vodo iz vodovoda, ki se nahaja deset kilometrov južno od reaktorja in ima podobne lastnosti kot podtalna voda v Franciji, natančneje v območju Champagne. Omenjena podtalnica je bila leta 2006 večkrat omenjena v medijih zaradi potencialnega radioaktivnega onesnaženja, ki je bila posledica radioaktivnih odpadkov. Za nevtralen okus se destilat prefiltrira in končni produkt shrani v posodah iz nerjavečega jekla, da se ne navzame tuje arome.

 

Zaenkrat obstaja zgolj ena, eksperimentalna steklenica omenjene vodke. Podjetje imenovano The Chernobyl Spirit Company si je za cilj postavilo izdelovanje visoko kvalitetne vodke. Verjamejo, da omenjena območja unikatne narave potrebujejo gospodarski razvoj in upravljanje. Vsaj 75 odstotka dobička od prodaje vodke Atomik bo namenjeno podpori skupnosti na prizadetih območjih in ohranjanju divjih živali. Vodko bodo začeli prodajati, ko bodo končane vse pravne podlage. Drži se je naziv “najpomembnejša steklenica žganja na svetu” in je plod triletnih raziskovanj. Poročilo oziroma pobudo je pozitivno sprejela tudi Ukrajinska državna agencija.

 

Budmo, na zdravje po ukrajinsko, vam ob kozarcu polnem vodke želi Jana.

 

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness