… Botanični vrt UL zaenkrat uspešno proti širitvi železniške proge … 

… Pogovor z doktorjem Pavlom Gantarjem o stanju okoljevarstvenih nevladnih organizacij v Sloveniji …

Mineva skoraj eno leto, odkar je Botanični vrt Univerze v Ljubljani sprožil peticijo proti širitvi železniške proge, ki jo je takrat podprlo skoraj 8000 ljudi. Razlog: botaničnemu vrtu grozi ponoven odvzem dela zemljišča med dolenjsko progo in Ižansko cesto. Direkcija za infrastrukturo namreč načrtuje elektrifikacijo in izgradnjo drugega železniškega tira od Ljubljane do Ivančne Gorice v vrednosti slabih 550 milijonov evrov. Zaradi tega bi v vrtu morali med drugim porušiti staro upravno stavbo, ki danes gosti čajnico, in mnoge izjemne primerke dreves. Vodstvo botaničnega vrta je prepričano, da se projekt lahko izpelje drugače, na primer tako, da bi tir umestili na drugo stran obstoječega, kjer si parcele že sicer lastijo mestna občina, država in Slovenske železnice. 

Na načrte za gradnjo novega tira železnice jih je direkcija opozorila že pred epidemijo covida-19. V odgovor je vodstvo botaničnega vrta poslalo več protestnih pisem, na katera pa niso dobili odgovora. Na direkciji so že pred dvema letoma začeli umeščati traso v državni prostorski načrt, kar bi omogočilo pridobivanje gradbenih dovoljenj, ta proces pa lahko traja tudi več let. Po podatkih direkcije naj bi se gradnja začela leta 2028, končala pa leta 2031.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova, ki neprekinjeno deluje v Sloveniji. Včasih je bil botanični vrt ključen za poučevanje medicinskih in farmacevtskih ved. Študenti so se v vrtovih učili o zdravilnih funkcijah rastlin. Danes botanični vrt skrbi za 5.000 različnih rastlinskih vrst, tako iz Slovenije kot iz tujine, ter raziskovalno rastlinsko zbirko z več kot 20.000 primerki. Med njimi najdemo tudi ogrožene rastline in take, ki so v Sloveniji v naravnih habitatih že izumrle. Ohranjanje v naravi ogroženih rastlin je namreč izrednega pomena, saj lahko tako vzgojimo rastlinski material, ki nadomesti v naravi izgubljene rastline. 

Na znanstveni redakciji smo se pozanimali o tem, kakšno je stanje v botaničnem vrtu eno leto kasneje. O tveganjih, povezanih z gradnjo drugega tira, spregovori Jože Bavcon, vodja botaničnega vrta. 

Zadnjih 50 let je bilo v infrastrukturnem smislu za botanični vrt zelo pestrih. Prvič je železnica v botanični vrt posegla leta 1974 in zmanjšala njegov obseg. V 90. letih so nato izvedli širitev vrta na drugi lokaciji pod Rožnikom, ob Večni poti. Ta širitev je bila predvidena v 60. letih, saj je bila že takrat v načrtu gradnja dodatnega železniškega tira skozi botanični vrt. Pod Rožnikom so zato v devetdesetih zgradili vhodni objekt in rastlinjak v velikosti 570 kvadratnih metrov. Rastlinjak so dokončali leta 2004 z izključno tržnimi sredstvi. Prostor so zatem leta 2015 v dobri veri odstopili Nacionalnemu inštitutu za biologijo. Med epidemijo covida-19 so te prostore zaradi gradnje novega inštituta brez vednosti vodstva botaničnega vrta podrli. Bavcon pripomni, da medtem ko se je drugje po

 Evropi ravno v času pandemije zaradi potrebe prebivalk po zelenih površinah botanične vrtove dodatno dograjevalo, so v Sloveniji njihove površine načrtno zmanjševali. Poleg ohranjanja živih zbirk rastlin, semenskih bank in raziskovanja so botanični vrtovi pomembni tudi za združevanja, organizacijo dogodkov ter sodelovanje z raznimi inštituti in društvi. Več o vlogi botaničnega vrta pove Bavcon.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je od leta 1995 včlanjen v mednarodno organizacijo botaničnih vrtov Botanic Gardens Conservation International. Njegovo prepoznavnost so potrdili na evropskih kongresih botaničnih vrtov, leta 2015 je bil prejemnik svetovne nagrade Marsh za ohranjanje rastlinskih vrst. Ob koncu leta 2023 je vrt obnovil certifikat za botanične vrtove, ki ga je pridobilo zgolj 94 vrtov po svetu. Samo osemnajsterica izmed teh, med njimi tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani, pa se lahko pohvali tudi s certifikatom za ohranjanje rastlinskih vrst. 

Bavcon poudarja, da se vrt navzven ponaša z veliko uspehi in nagradami, v Sloveniji pa vselej naleti na negativen odnos – češ da je samo strošek za državni proračun. Za preživetje osnovne dejavnosti vrt dve tretjini sredstev zasluži s tržno dejavnostjo, na primer s prodajo rastlin ali vodenimi ogledi po vrtu. Pove tudi, da je zanimanje za njihove botanične produkte veliko tudi v tujini, nekatere so razvili prav zaradi tega, našteje denimo sedem sort zvončkov in ciklam, ki se prodajajo tudi za več kot 500 evrov na primerek. Bavcon še doda, da krajinske in nacionalni park financira država – težav s financiranjem tako skoraj nimajo. Botanični vrtovi, ki so sicer starejši, pa državnega financiranja ne dobijo v zadostni meri. Pove tudi, da že od osamosvojitve naprej botanični vrtovi po vsej državi bijejo podobno bitko za pridobitev osnovnega financiranja in sofinanciranja za razširitev dejavnosti.

Glede na botanični, pedagoški, znanstveni in družbeni pomen botaničnega vrta je pomanjkanje politične volje presenetljivo. Trenutna ureditev ne omogoča, da bi lahko botanični vrt pridobil zadostna državna sredstva niti za osnovne dejavnosti. Novi stari rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je na enem od predvolilnih soočenjih sicer povedal, da si univerza prizadeva za širitev botaničnega vrta in pridobitev dodatnih sredstev z ministrstva. Leto od peticije je usoda botaničnega vrta še kar neznana. Botanični vrt kot vzgojno-izobraževalna ustanova deluje v širšem javnem interesu, zato se pridružujemo klicu k dodatni javni podpori.

Zmačkana po proslavljanju dneva zemlje sva ZOFFo pripravila Gloria in Sergej. Po krajšem premoru se bomo o stanju okoljevarstvenih nevladnih organizacij pogovarjali z doktorjem Pavlom Gantarjem iz Slovenskega društva za zaščito voda.

Pozdravljeni nazaj v ZOFFi, kjer se je zgodila menjava ekipe. Pridružil se nam je doktor Pavel Gantar, član upravnega odbora Slovenskega društva za zaščito voda, z vami sem sodelavec znanstvene redakcije Sergej. 

Naglo razvijajoči se svet proizvaja nove okoljske težave. Za njihovo odpravo so se v primerjavi z rigidnejšo državo razvile bolj dinamične tvorbe, ki delujejo kot nevladne organizacije. Na področju naravovarstva jih v Sloveniji deluje več: inštitut Lutra, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Prirodoslovno društvo, če naštejemo le nekatere. Danes je z nami v etru Slovensko društvo za zaščito voda. Prek predavanj in delavnic informirajo javnost o pomenu zaščite izkoriščanja voda, preskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadno vodo. Ob sebi pozdravljam Pavla Gantarja, člana upravnega odbora Slovenskega društva za zaščito voda, nekdanjega predsednika državnega zbora, ministra za okolje in prostor ter ministra za informacijsko družbo. Z doktorjem Gantarjem se bomo dotaknili stanja nevladnih organizacij na področju varovanja okolja.