Aprila so na vseh slovenskih osnovnih in nekaterih srednjih šolah zopet potekale vsakoletne meritve za športnovzgojni karton. Nabor meritev, ki jih Fakulteta za Šport Univerze v Ljubljani pod okriljem projekta SLOfit v Sloveniji izvaja že od osemdesetih, sestavlja ogromno bazo podatkov o splošni telesni zmogljivost otrok. Vsebuje namreč že več kot 8 milijonov in pol setov meritev, ki opisujejo telesno zmogljivost več kot polovice Slovenk in Slovencev.

Vsakoletno merjenje telesne zmogljivosti osnovnošolskih otrok je bilo sprva namenjeno učiteljem in učiteljicam, ki bi s sledenjem razvoju učenk in učencev lažje prilagajali pouk športne vzgoje in bili pozorni na morebitne razvojne težave. Kmalu se je projekt razširil na gimnazije, nato tudi med odrasle z razvojem spletne aplikacije Moj SLOfit. Odrasli lahko svojo telesno zmogljivost izmerijo pri usposobljenih izvajalcih po različnih mestih v državi. SLOfit se od leta 2015 trudi vzpostaviti sistem merjenja tudi med študentstvom, vendar pretirane razširjenosti na univerzi še niso dosegli.

Športnovzgojni karton sestavljajo tri meritve telesnega in osem meritev gibalnega razvoja otrok, iz katerih pri SLOfitu izračunajo indeks telesne zmogljivosti. Merske naloge so za otroke enake že od začetka izvajanja projekta. Izbiro nalog pojasni doktor Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani ter skrbnik sistema SLOfit.

izjava

Odrasli lahko poleg meritev športnovzgojnega kartona opravijo tudi merske naloge iz sklopa Telesna zmogljivost odraslih. Pri SLOfit so oblikovali tudi sklop Senior fitnes test, namenjen starejšim od 65 let. Sklopa sta prilagojena predvideni zmogljivosti ciljne starostne skupine, torej zagotavljata varnost med izvajanjem merskih nalog.

Danes je športnovzgojni karton namenjen predvsem sledenju otrokovemu razvoju in iskanju trendov v populaciji. Na podlagi rezultatov SLOfit svetuje odločevalskim organom pri oblikovanju programa športne vzgoje v šolah. Fakulteta za šport se s projektom SLOfit trudi ozaveščati javnost o pomembnosti gibanja, predvsem v času odraščanja. Podatki o otroku so zato registriranim staršem dostopni preko spletne aplikacije Moj SLOfit, lahko pa jih posredujejo tudi otrokovemu osebnemu zdravniku, razloži Starc.

izjava

Projekt SLOfit meritve opravlja po naročilu Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, od države pa letno dobi zgolj slabega pol evra na otroka. Financira se tudi iz različnih evropskih projektov – raziskovalna skupina SLOfit lahko namreč z delovanjem znotraj evropskih projektov kaj pridoda svoji infrastrukturi onkraj prvotnega namena projekta. SLOfit lahko torej vse dejavnosti izvaja izjemno poceni, opiše Starc.

izjava

SLOfit sodeluje tudi z Institutom »Jožef Stefan« pri razvoju napovednih modelov umetne inteligence. Z njimi bi lahko starši dobili boljšo predstavo o razvoju svojega otroka, ob morebitnih negativnih trendih telesne zmogljivosti pa bi lahko pravočasno prilagodili otrokove življenjske navade. Zaenkrat so razvili model za napovedovanje telesne višine zgolj iz dveh predhodnih podatkov o otrokovi višini, ki je že na voljo staršem. Po tem vzoru razvijajo tudi modele za ostale parametre gibalnega razvoja.

Rezultate meritev športnovzgojnega kartona SLOfit analizira in jih uporabnicam ter uporabnikom predstavi kot stopnjo odstopanja od slovenskega povprečja. Natančneje je otrokovo in svoje zdravje možno ovrednotiti na podlagi območij gibalnega fitnesa, ki so postavljene za vsak izmerjen parameter posebej: zelena cona pomeni normalno zdravje, v rumeni je svetovano izboljšanje navad, rdeča pa predstavlja povečano zdravstveno tveganje v prihodnosti. Kako so cone določene, pove Starc.

izjave

Primerjava rezultatov več desetletij nam razkrije marsikateri trend v zdravju in gibalnih sposobnostih otrok: sposobnosti vse več otrok se denimo pomikajo v skrajne vrednosti, tako v dobrem kot v slabem. Razloži Starc.

izjava

Vzroki za opisani trend niso natančno raziskani, vendar Starc meni, da lahko k premostitvi razlik med otroki največ pripomorejo šole. SLOfit se zato že vrsto let trudi v osnovnih šolah uvesti ukrepe, kot so ena ura športa na dan, organizacija učilnic na prostem in ponovni zagon programa Zdrav življenjski slog.

Sistem merjenja telesne zmogljivosti otrok v Sloveniji je eden izmed najstarejših in najširše zastavljenih na svetu. Starc doda, da ima podobno dolgo trajajoč projekt Japonska, vendar v merjenje ni vključena celotna populacija. Prav tako imajo razvit sistem merjenja v Južni Koreji, kjer podatke zbirajo za vojaške namene – starši zato ne morejo dobiti informacij o stanju otroka, saj so podatki tajni. 

Na SLOfit se obračajo tuje organizacije, ki poskušajo vzpostaviti sistem sledenja telesni zmogljivosti otrok, denimo v Alzaciji, Baskiji in na Škotskem. Nedavno je SLOfit podoben test kot v Sloveniji pomagal zasnovati tudi na Portugalskem. Starc poudarja, da je pri vzpostavitvi takšnih meritvenih projektov pomembno, da so za ljudi poceni ter da posamezniku oziroma posameznici ponujajo povratno informacijo o trendih v njihovem zdravju.

Poligona nazaj ne mara Boža.