Okoljska kriza, kriza s cepivi in kriza duha

Aktualno-politična novica
23. 6. 2022 - 16.00
 / Zoffa

V torek so člani in članice gibanja Mladi za podnebno pravičnost, v nadaljevanju MZPP, v prostorih na Igriški ulici v Ljubljani organizirali razpravo na temo zelenega prehoda in podnebnih sprememb. V razpravi sta sodelovala minister za infrastrukturo Bojan Kumer in minister za okolje in prostor Uroš Brežan, oba iz stranke Gibanje Svoboda. 

Zahteve slovenskih raziskovalcev za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb
 / 20. 11. 2019

Na dogodku se je zvrstilo kar nekaj zahtev in predlogov aktivistk in aktivistov. Med drugim so oba ministra pozvali k ustanovitvi organizacijskega telesa v vladi, ki bi presojalo vplive sprejetih zakonov in strategij na podnebje in biodiverziteto. V nadaljevanju so podali še predlog za zaščito vsaj 30 odstotkov ekosistemov. Vzpostavitev zavarovanih območij je sicer eden od ukrepov varstva narave. Ta ekosisteme zaščiti in vsaj omeji njihovo rabo in poseganje vanje. Brežan jasnega odgovora na vprašanje, ali podpira širitev zavarovanih območij na 30 odstotkov, ni podal, Kumer pa komentira:

IZJAVA

Na dogodku so naslovili tudi regulacijo rek, natančneje rečne ovire. Tako Kumer kot Brežan sta se strinjala, da je ovire, kot so dotrajani mostovi in jezovi, smiselno odstraniti, vendar pa Kumer opozarja, da vseh stvari, ki smo jih v zgodovini počeli, ne moremo odpraviti z danes na jutri. Na vprašanje o hidroelektrarnah nista podala konkretnih odgovorov. Navajata, da kot so zapisali v koalicijski pogodbi, teh na Muri ne bodo gradili, smiselnost umeščanja hidroelektrarn na srednji Savi pa bo nujno natančno presoditi. Gradnja na Soči po Brežanovih besedah ne pride v poštev.

Velik okoljski onesnaževalec so tudi termoelektrarne. Član gibanja Izidor Ostan Ožbolt je opozoril na podnebne in ekonomske razloge, ki jasno nakazujejo na smiselnost čimprejšnjega zaprtja termoelektrarne Šoštanj.

IZJAVA

V MZPP so opozorili še na tranzicijo, ki bo doletela rudarske delavce v Šaleški dolini ob zaprtju rudnika v Velenju. Poleg zagotovljenih novih delovnih mest zahtevajo tudi pokritje razlike v plačah, minister Kumer pa obljublja še več:

IZJAVA

Na Brežana so se predstavniki in predstavnice MZPP obrnili tudi s problematiko Soške doline in njenega velikega onesnaževalca, sežigalnice in sosežigalnice v Anhovem. Slednja naj bi ustvarila kar šestkrat več emisij kot sežigalnica. Brežanu se sosežig ne zdi problematičen, dokler ustreza strokovno presojenim standardom. Na vprašanje, ali je sosežig do tam živečih ljudi pravičen, ni podal odgovora. 

Nove predloge za obnovitev prizadetih ekosistemov pa je včeraj predstavila Evropska komisija. Poleg mokrišč, rek, gozdov, travnikov in morskih ekosistemov so v predlog vključeni tudi kmetijske površine in urbana območja. Kratkoročni cilj je do leta 2030 vpeljati sanacijske ukrepe za vsaj petino površin kopnih in morskih ekosistemov. Dolgoročni načrt pa je do leta 2050 sanacijske ukrepe razširiti na vse ekosisteme v zatonu. Predlagana zakonodaja predvideva polovično zmanjšanje skupne uporabe kemičnih pesticidov. Nove omejitve bi sicer kmete in ostale, ki uporabljajo pesticide, zavezala k prednostni uporabi alternativnih metod za odvračanje škodljivcev. Ta ukrep naj bi pomagal ublažiti gospodarske izgube zaradi slabšega zdravja tal in prispeval k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Z ekologije se preselimo še na področje medicine. Evropska unija je v torek, 14. junija, z danskim biotehnološkim podjetjem Bavarian Nordic podpisala pogodbo o nakupu okoli 110 tisoč odmerkov cepiva proti opičjim kozam. 

Evropski denar naj bi tako prvič doslej uporabili za nakup cepiva za države članice, kar komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakides opiše kot spodbudno in pohvali sodelovanje držav članic. Svetovna zdravstvena organizacija sicer ne priporoča množičnega cepljenja proti opičjim kozam; priporoča ga predvsem zdravstvenim delavcem in delavkam, tako kot je to praksa s sezonskim cepljenjem proti gripi. 

Svetovna zdravstvena organizacija pripravlja strategijo za razdeljevanje cepiva proti opičjim kozam, v kateri pa ne predvideva preskrbe s cepivi v afriških in drugih državah globalnega juga, ki bi jo najbolj potrebovale. V preteklosti se je podobna mednarodna strategija za razdelitev cepiv, Covax, že pokazala za neuspešno. Na nesmiselnost in nepravičnost strategije razdelitve cepiva proti opičjim kozam opozarjajo strokovnjaki in strokovnjakinje, ki se strinjajo, da je za začetek nujna zajezitev te bolezni v osrednji in zahodni Afriki, kjer je sicer že leta endemična.

 

Vir slike: Focus

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness