Prestopniki
Preteklo sredo je nemško sodišče zavrnilo tožbo perujskega kmeta in gorskega vodiča Saúla Luciana Lliuya proti nemškemu energentu RWE, ki naj bi zaradi visokih izpustov toplogrednih plinov ogrožal njegovo domače mesto. Višje regionalno sodišče v Hammu je razsodilo, da je neposredna nevarnost uničenja mesta premajhna za veljavnost tožbe. Na osnovi modelov prenosov mase in analize terena je bila namreč možnost poplave v prihodnjih tridesetih letih ocenjena na zgolj en odstotek.
Spomnimo. Perujsko mesto Huaraz ob vznožju Andov je v nevarnosti zaradi potencialnega poplavnega vala, ki bi ga lahko povzročil zdrs ledeniškega plazu v jezero nad mestom. Leta 2015 je Saúl s podporno nevladne organizacije Germanwatch sprožil tožbo proti RWE, ki bi podjetje prisilila k prispevanju sredstev za gradnjo zaščitnega sistema. Podatkovna baza Carbon Majors RWE-ju pripisuje izpust polovice odstotka vseh toplogrednih plinov od začetka industrijske revolucije. Saúl je zato tožil RWE v višini pol odstotka stroška za zaščito mesta. Za gradnjo zaščitnega sistema naj bi RWE torej prispeval dobrih 15 tisoč evrov pri sicer več kot 3 milijone evrov vrednem projektu.
Tožba je prvi primer osebe globalnega juga, ki je v tožbi s podjetjem globalnega severa na področju klimatskih sprememb. Čeprav je bila tožba zavrnjena, je pomemben precedens pripisovanja krivde podjetjem, ki stojijo za kompleksnimi procesi, kot so klimatske spremembe. Sodišče je namreč zaključilo, da je največje globalne onesnaževalce s toplogrednimi plini možno tožiti na podlagi trenutnih zakonskih določil. Velika podjetja so s svojimi dejanji soodgovorna za nesreče, ki se lahko zgodijo kot posledica podnebnih sprememb, v določenih primerih pa morajo zato tudi plačati delež stroškov preprečevanja ali sanacije škode.
Konec prejšnjega tedna so se na argentinskih ulicah zbrale raziskovalke in raziskovalci ter drugi delavci znanstvenega sektorja, da bi opozorili na drastične reze sredstev za znanost. Odkar je namreč leta 2023 vajeti državnih financ prevzel populistični voditelj Javier Milei, se sredstva za znanost vztrajno manjšajo.
Samo v letu 2024 so se celokupna vlaganja v znanost zmanjšala za več kot 30 odstotkov. Najbolj je na udaru osrednja vladna agencija CONICET, katere delavci in delavke so bili tudi glavni pobudniki shoda. Osrednji vladni agenciji, ki razpolaga s sredstvi za tehnologijo in znanost za 280 raziskovalnih institucij po celi državi, se je proračun v letu 2024 zmanjšal za skoraj 20 odstotkov, za 2025 pa projekcije kažejo na nadaljnji 20-odstotni padec. Rezi onemogočajo razpise novih raziskovalnih projektov, ukinja pa se celo financiranje že obstoječih projektov.
Raziskovalci opozarjajo, da so rezi tako drastični, da se nekateri že sprašujejo, ali bodo v prihodnjih tednih sploh še lahko hranili laboratorijske živali. Slabe razmere se kažejo tudi v množičnih odpuščanjih in onemogočenem zaposlovanju. Od konca leta 2023, ko je oblast prevzel Milei, je bilo iz državnih institucij, univerz in vladnih agencij odpuščenih več kot 4.000 znanstvenikov in znanstvenic. Tistim, ki so ostali, pa so se plače znižale za približno 30 odstotkov.
Veliko udeležencev shoda se je obleklo v kostume iz kultnega argentinskega stripa El Eternauta, ki pripoveduje o postapokaliptični zasedbi Buenos Airesa s strani Nezemeljanov. Z maskami na obrazih so znanstveniki in znanstvenice nosili kričeče transparente in opozarjali na uničujoče posledice Mileovih ukrepov.
Nove objave znanstvenic in znanstvenikov, ki se odločijo za spremembo svojega raziskovalnega področja, so manj brane in citirane, poroča nedavni članek ameriške raziskovalne skupine, objavljen v reviji Nature. Kot glavni primer so v članku navedli razlike v pogostosti citiranja raziskav o covidu-19. Znanstvene skupine, ki so se že pred raziskovanjem covida-19 ukvarjale z virologijo, so dosegale višjo citiranost kot skupine, ki so se prej ukvarjale s sorodnim področjem. Podoben trend so opazili tudi v analizi več milijonov raziskav in patentov z več različnih področij med letoma 1970 in 2020.
Prestopajoče znanstvnice in znanstveniki niso edina marginalizirana skupina v znanosti. Podobno usodo delijo raziskovalne skupine z globalnega juga, kot poroča članek iz 2022. Čeprav so si raziskave, opravljene na različnih predelih sveta, med seboj podobne, tiste iz denimo Kitajske, ZDA in Evropske unije prejemajo več citatov kot ostale. Za objavami stojijo neobjektivne znanstvenice in znanstveniki, ki ovirajo pravično napredovanje znanosti.
Nedavno je bila umaknjena raziskava iz leta 2024, ki je odkrivala povezavo med konservativizmom in duševnim zdravjem. Umik je ponovno izpostavil nezanesljivost znanstvenih recenzij, saj so šele po objavi in ponovni recenziji članka odkrili več napak. Raziskavo sta pripravila Edward Dutton in Emil Kirkegaard, objavila sta jo v reviji Scandinavian Journal of Psychology.
V raziskavi avtorja trdita, da sta pokazala povezavo med duševno tesnobo in pripadnostjo »woke« kulturi na podlagi javno dostopnih rezultatov anket finske univerzitetne in splošne populacije. V vzorcu sta na podlagi starosti, spola in politične ter ekonomske opredelitve določila delež levičarstva, anksioznost pa sta ocenila na lestvici od 0 do 21. Med pripadnostjo »woke« kulturi in duševno tesnobo sta avtorja opazila soodvisnost, kar sta interpretirala kot vzročno-posledično povezavo. Stereotipno negativno percepcijo »woke« oseb sta poskušala utemeljiti prek genskega determinizma.
Poleg neutemeljenih zaključkov so recenzenti po ponovnem pregledu odkrili tudi večje napake v metodah, teoriji in normativno pristranskem jeziku glede rabe izraza »woke« in levičarstva. Kirkegaard, avtor več rasističnih člankov o povezavi med inteligenco in raso, in Dutton sta tudi nepravilno navedla pripadnosti univerzam, na katerih ne delata več.
ZOFFo sta pripravila Uroš in Sergej.
Dodaj komentar
Komentiraj