Nacionalni odbor za znanost Združenih držav Amerike je konec februarja odločil, da bo financiranje prejel le eden od dveh načrtovanih tridesetmetrskih teleskopov. Gre za Orjaški Magellanov teleskop v Čilu in Tridesetmetrski teleskop na Havajih. Odbor za znanost je omejil nadaljnje financiranje teleskopov na 1,6 milijarde ameriških dolarjev in dodal, da bodo maja razpravljali, kateri od obeh teleskopov bo prejel financiranje.

Eden od predvidenih teleskopov bi se nahajal na južni polobli in drugi na severni, tako bi lahko opazovali vsak del neba z vsaj enim teleskopom. Predvideni stroški teleskopov so 2,5 milijarde dolarjev za Magellanov teleskop in 3 milijarde dolarjev za Tridesetmetrski teleskop, pri čemer sta oba teleskopa do sedaj prejela eno oziroma dve milijardi dolarjev. Tako lahko z dodeljenimi sredstvi dokončajo le enega.

Pri obeh projektih so že začeli z izgradnjo infrastrukture. Tridesetmetrski teleskop na Havajih gradijo na gori Mauna Kea, ki je za havajsko kulturo sveta gora. V preteklosti so zato projekt že večkrat prekinili. Kljub temu so na predvidenem mestu teleskopa že postavili temelje observatorija, toda njegovega zrcala še niso začeli izdelovati. Veliki Magellanov teleskop v Čilu je že bližje prvi svetlobi oziroma začetku obratovanja – njegova zrcala so namreč že izdelana, njegova montaža pa bo predvidoma dokončana prihodnje leto. V primerjavi s Tridesetmetrskim teleskopom je Magellanov teleskop bliže dokončni izgradnji, kar bi lahko pretehtalo odločitev odbora na stran Magellanovega teleskopa.

Prav tako so proračunski rezi prizadeli vesoljske teleskope. NASA je v svojem finančnem načrtu za 2025, ki ga je enajstega marca letos predstavila kongresu, znižala financiranje teleskopa Chandra in napovedala vsakoletno nižanje proračuna za teleskop do leta 2029. Zaradi visokih obratovalnih stroškov ga želijo pospešeno upokojiti. Teleskop ima najvišjo ločljivost slik med vsemi rentgenskimi teleskopi, kar raziskovalcem in raziskovalkam omogoča vpogled v jedra izjemno oddaljenih galaksij, kjer v okolici supermasivnih črnih lukenj prihaja do močnega sevanja rentgenske svetlobe.

Odločitev za pospešeno upokojitev Chandre je presenetljiva, saj trenutno nimamo nobenega teleskopa, ki bi lahko dosegel primerljivo ločljivost slik, niti ni v prihodnjih desetih letih predvidene izstrelitve boljšega rentgenskega teleskopa. S prehitro prekinitvijo programa Chandra bi se tako pojavilo nekajletno obdobje, ko bi bila visokoresolucijska opazovanja v rentgenskih žarkih okrnjena. To bi predstavljalo udarec tudi za skupine, ki opazujejo z vesoljskim teleskopom James Webb, saj so nekatera opazovanja Webba in Chandre komplementarna. James Webb išče oddaljene galaksije, Chandra pa lahko v njih potrdi obstoj aktivnih galaktičnih jeder – črnih lukenj, v katere pada snov, ob čemer pride do izseva astronomskih količin rentgenske svetlobe.

Danes v atriju ZRC SAZU poteka naravoslovni simpozij ob devetdesetletnici izhajanja revije Proteus in obstoja Prirodoslovnega društva Slovenije. Z nizom predavanj raziskovalk in raziskovalcev danes že od jutra obeležujejo prelomne dogodke in dosežke, ki so zaznamovali obdobje zadnjih 90 let. V dopoldanskem času smo imeli priložnost slišati o začetkih društva in izhajanja revije, popoldanski del pa bodo vsebinsko zaznamovale podnebne spremembe, varstvo narave, energetika in umetna inteligenca.

Direktorja Prirodoslovnega društva Sebastjana Kovača smo povprašali o pričetkih nastanka društva.

Izjava

Kovač nadaljuje o pomenu društva, ki združuje tako raziskovalce, ki se z znanostjo ukvarjajo poklicno, kot ljubitelje narave.

Izjava

Revija Proteus je najstarejša slovenska poljudnoznanstvena revija. Že od začetka izhajanja so prispevki pisani v slovenskem jeziku, od srede preteklega stoletja pa vključuje tudi barvne fotografije. Kljub obeležitvi devetdesetletnice izhajanja letos izhaja komaj 86. letnik, saj med drugo svetovno vojno zaradi kulturnega molka revija ni izhajala. Direktor društva Kovač nadaljuje o pomenu revije Proteus.

Izjava

Kakšne pa so sedanje aktivnosti Prirodoslovnega društva?

Izjava

ZOFFo sva pripravila Oskar in Klara.

Vir slik: Giant Magellan Telescope – GMTO Corporation - Own work, Prirodoslovno sruštvo Slovenije.