Superračunalniška ZOFFa
Danes obeležujemo mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije je zato izdala priložnostno publikacijo o ženskah v znanosti. Glede na podatke je žensk v terciarnem izobraževanju več kot polovica, a precej manj od moških v znanstvenih in tehničnih programih, le tretjina. Avtorji študije opozarjajo tudi na pojav tako imenovanih puščajočih cevi, pri čemer se delež žensk ob napredovanju po akademskih nazivih manjša. Med učitelji in predavatelji jih je skoraj tri četrtine, na položaju rednih profesoric pa že manj kot štirideset odstotkov. Razkorak je tudi pri plači, saj imajo ženske med zaposlenimi v znanstvenoraziskovalni dejavnosti z visokošolsko izobrazbo v povprečju za petsto evrov nižjo bruto plačo. Omenjeni so tudi pojav steklenega stropa in druge sistemske ovire, vendar položaj ženske v družbi in znanosti ni podrobneje prevprašan.
Raziskovalci in raziskovalke s Tehnološkega inštituta v Georgii so s superračunalnikom izvedli najnatančnejšo simulacijo turbulence do zdaj. Ker je turbulenca kaotičen sistem, imajo lahko že male spremembe v začetnem stanju velik vpliv na nadaljnji razvoj sistema. Velika prostorska natančnost pri simulacijah turbulence je ključna zaradi fluktuacij, ki se dogajajo na malih skalah in so pri slabši ločljivosti spregledane. Razumevanje fluktuacij v turbulenci nam med drugim omogoča natančnejšo napoved vremena in izdelavo učinkovitejših vozil. Simuliran sistem raziskovalne skupine iz Georgie je na vsaki osi vseboval več kot trideset tisoč točk, torej v celotnem tridimenzionalnem prostoru kar petintrideset trilijonov točk, in v vsaki točki je računalnik razvrednotil vrednost spremenljivk. Simulacija je morala izvesti več kot milijardo milijard računov na sekundo, kar so zmožni izračunati samo superračunalniki, zato so jo izvedli na najzmogljivejšem prosto dostopnem superračunalniku na svetu.
Raziskovalna skupina Google Deepmind se je po osvojitvi Nobelove nagrade iz kemije za določanje tridimenzionalnih struktur proteinov s pomočjo umetne inteligence preusmerila v genetiko. V novoobjavljenem članku v reviji Nature predstavljajo model globokega učenja AlphaGenome. To je orodje, ki lahko na podlagi zaporedja DNK predvidi, kako bo genski zapis vplival na izražanje genov. Model je zgrajen na osnovi človeškega in mišjega genoma. Postopamo tako, da v model AlphaGenome vpišemo zaporedje DNK, dolgo do enega milijona baznih parov. Na podlagi zaporedja nato AlphaGenome določi, v kolikšni meri se bodo geni izražali in kakšne so epigenetske lastnosti sekvence. Model in pripadajočo kodo so objavili v prostem dostopu na repozitoriju GitHub.
V znanstvenem svetu se pojavljajo nepoštene prakse, kot so predatorske revije in lažne konference. Nemški programer Andreas Florath je objavil orodje Aletheia-Probe, ki analizira prakse revij in konferenc, na serverju za predizdaje arXiv. Oceno škodljivih praks revij in konferenc določi z združevanjem podatkov iz splošno priznanih podatkovnih baz, kot so Directory of Open Access Journals, OpenAlex in Retreaction Watch. V orodje Aletheia-Probe uporabnik vnese znanstveno revijo ali konferenco, orodje nato primerja podatke iz podatkovnih baz med seboj in poda opisno oceno glede odprtega dostopa, predatorskega statusa, stopnje umika člankov in metapodatkov. Ocena lahko pomaga raziskovalki ali raziskovalcu pri odločitvi o objavi članka v reviji ali uporabi rezultatov članka v nadaljnjih analizah. Orodje je prosto dostopno na repozitoriju GitHub in ga lahko uporabljamo iz ukazne vrstice.
V ponedeljek je potekal otvoritveni dogodek Slovenske tovarne umetne inteligence oziroma SLAIF. Za namene obdelave velike količine podatkov gradijo nov superračunalnik, optimiziran za raziskovanje in uporabo umetne inteligence. V 125-milijonskem projektu sodelujejo vse slovenske univerze, Institut Jožef Stefan, Arnes, IZUM in Gospodarska zbornica. Tehnični koordinator projekta, profesor Sašo Džeroski z Instituta Jožef Stefan, je v predstavitvi SLAIF-a predstavil pomen infrastrukturne neodvisnosti na področju umetne inteligence.
Po navedbah organizatorjev bo superračunalnik prilagojen za razvoj in optimizacijo umetne inteligence, med drugim za velike jezikovne modele, in bo zaradi velike porabe električne energije postavljen ob dravskih elektrarnah. Poleg superračunalniške moči bodo uporabniki iz industrije in raziskovalnih ustanov lahko najeli tudi tehnično podporno osebje, ki bo pomagalo pri izdelavi, optimizaciji in vzdrževanju javnih ter komercialnih modelov umetne inteligence.
Slovenska tovarna umetne inteligence je del širše mreže 19 podobnih superračunalnikov v Evropi. Na dogodku je bil večkrat omenjen tudi pojem AI Gigafactory oziroma izgradnja tako imenovanih gigatovarn umetne inteligence, ki naj bi bile obsežnejši ekvivalent SLAIF-a. Gre za velike objekte, ki vsebujejo vso potrebno infrastrukturo, in sicer superračunalnike, optimizirane za umetno inteligenco, ter podatkovne centre, kjer shranjujejo podatke, na katerih trenirajo modele. Poleg tega zagotavljajo uporabnikom potrebne podporne storitve ter varno okolje z zavarovanim oblakom, kjer se shranjujejo podatki uporabnikov. Govorci sicer niso podrobneje pojasnili, kje in kdaj lahko tovrstne objekte pričakujemo in kakšnemu namenu bodo služili.
Dogodek se je osredotočil na predstavitev potencialne rabe tovarne SLAIF, tudi s primeri rabe iz tujih tovarn umetne inteligence. Predsednik Novartisa Aymeric Royere in magistra Vesna Prodnik iz Telekoma Slovenije sta predstavila rabo umetne inteligence na svojih področjih. Izpostavila sta pomen varstva podatkov, kar bo z domačo infrastrukturo lažje zagotoviti. A oprijemljivejših primerov iz gospodarstva, kjer bi bili modeli umetne inteligence nepogrešljivi in bi znatno pripomogli k napredku panoge, ni bilo navedenih. Zato se ob koncu dogodka poraja vprašanje, ali je gradnja tako dragega in energetsko potratnega računalnika, prilagojenega samo za umetno inteligenco, res smiselna.
Na dogodku so predstavili tudi slovenski veliki jezikovni model GaMS oziroma krovni projekt PoVeJMO. V okviru projekta zbirajo štirideset milijard besed v slovenščini, ki bodo osnova za slovenski jezikovni model, imenovan GaMS. Slovenski jezikovni model naj bi uporabljali v raziskovalne in storitvene namene. Tudi tuji komercialni jezikovni modeli omogočajo odgovore v slovenščini in imajo prav tako veliko bazo podatkov, a glavna prednost GaMSa naj bi bila prav informacijska suverenost, ki je bila na dogodku velikokrat izpostavljena. Naj sicer spomnimo, da je vlada novembra lani obljubila brezplačen dostop do generativne umetne inteligence za vse državljanke in državljane. Za ta namen so odprli javno naročilo tudi pri tujih ponudnikih procesorskih zmogljivosti, vendar rezultat razpisa še ni znan.
ZOFFo sta pripravila vajenka Staša in Sergej.
Dodaj komentar
Komentiraj