9. 11. 2023 – 16.00

Zoffa v odprtem vesolju

Audio file

Slovenija je v ponedeljek na vesoljskem vrhu v Sevilli uradno zaprosila za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji, krajše ESA. Obstoječi pridružitveni sporazum z ESO, v kateri je Slovenija trenutno pridružena članica, poteče konec naslednjega leta – decembra 2024.  Odločitev Slovenije za pridružitev ESI kot polnopravna članica objasni Tanja Permozer, vodja slovenske vesoljske pisarne v okviru Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Izjava

S ponedeljkovo vložitvijo prošnje za polnopravno članstvo se pričenja enoletni proces, v katerem bodo organi in delovna telesa ESE ocenili pripravljenost Slovenije na polnopravno članstvo. O tem, kaj bo to prineslo Sloveniji, več pove Permozer.

Izjava

O pomenu polnopravnega članstva v ESI nadaljuje profesor doktor Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko.

Izjava

Tako pridruženo članstvo kot polnopravno članstvo v ESI nista zastonj. Slovenija trenutno za obvezno letno članarino pridruženega članstva nameni pol milijona evrov. V primeru polnopravnega članstva pa se bo letna članarina dvignila na nekje med 2,5 in 3 milijona evrov. Poleg članarine Slovenija v programe ESE, kot sta denimo Prodex in program splošne tehnologije, trenutno vplačuje še pet celih osem milijonov evrov. Glede na potenciale vesoljskega sektorja pa slovenska vesoljska pisarna predvideva, citiramo: »da bo potrebno vplačila v programe ESE povečati«.

Vseeno za kvalitetne raziskave vesolja ne zadostuje zgolj članstvo v Evropski vesoljski agenciji. Zakaj je pristop k članstvu v Evropskem južnem observatoriju ključen za vesoljske raziskave, nadalje razloži doktor Tomaž Zwitter.

Izjava

Nadaljujemo z znanstvenim založništvom. Konec oktobra je mednarodni konzorcij, imenovan Koalicija S, objavil osnutek predloga za izboljšave v sistemu objavljanja znanstvenih člankov. V dokumentu z naslovom »Towards responsible publishing: a proposal from cOAlition S« predstavijo svoj pogled na trenutne težave znanstvenega založništva, ob tem pa podajo smernice za proces objavljanja znanstvenih člankov, v katerem bi večjo vlogo igrala znanstvena skupnost. Nov dokument prihaja dobrih 5 let po začetni iniciativi uvajanja odprtega dostopa v znanstvenem založništvu. 

Audio file
21. 12. 2018 – 16.00
O oderuških znanstvenih založbah in o tem, kako bodo znanstveniki_ce v prihodnosti delili svoja spoznanja

Pod imenom Koalicija S se združuje več znanstvenih fundacij  ter raziskovalnih organizacij, med drugim tudi nekaj mednarodnih in dobrodelnih. Pri nas je članica koalicije Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije oziroma ARIS. Osnovna pobuda konzorcija je Plan S. Ta zahteva, da so vse znanstvene publikacije, ki so objavljene po letu 2021 in jih financirajo članice Koalicije S, objavljene v »odprto dostopnih revijah, na odprto dostopnih platformah ali shranjene v odprto dostopnih repozitorijih brez embarga.«

V osnutku novega predloga, ki ga lahko razumemo kot bodočo nadgraditev Načrta S, Koalicija poudarja pomen avtonomnosti avtoric v njihovih odločitvah o objavi raziskovalnega dela. Kot navajajo, naj avtorice same odločajo, kdaj in kje bo njihovo delo objavljeno, vključno z objavami prednatisov. Koalicija S si prav tako prizadeva za javno objavo recenzentskih komentarjev, kar naj bi pripomoglo k bolj kritičnemu vrednotenju znanstvenih objav. Nadalje si želijo, da bi bile vse raziskave objavljene v odprtem dostopu. Novi predlogi krepko odstopajo od dosedanjih praks znanstvenega založništva, znotraj katerega založniške družbe objavijo le končni, že recenziran članek, od uporabnic pa v zameno za dostop do članka pogosto zahtevajo plačilo. Nekatere znanstvene revije, kot je denimo eLife, sicer že uveljavljajo podoben način objavljanja, kot je predstavljen v pobudi Koalicije S. 

Audio file
25. 12. 2022 – 15.00
Česa ne reši odprt dostop?

V pisni izjavi doktorica Mojca Kotar z Rektorata Univerze v Ljubljani komentira trenutne založniške prakse. Po njenih besedah Plan S ni povzročil večjih sprememb v poslovnih modelih komercialnih znanstvenih založnikov – zaradi visokih stroškov objavljanja v odprtem dostopu, ki padejo na pleča raziskovalcev in raziskovalk, se je dobiček založnikov kvečjemu povišal. Rezultate podrobnejše analize vpliva Plana S na založniške politike lahko sicer pričakujemo v sredini leta 2024. Medtem ko je bil Plan S zelo konkreten v svojih zahtevah do takojšnjega apliciranja objavljanja raziskav, financiranih od članic, v neki obliki odprtega dostopa, pa naj bi bil namen novega dokumenta le spodbuditi javno razpravo o založniških politikah brez strogih zahtev po takojšnji implementaciji predlogov. 

Vir naslovne fotografije: https://www.flickr.com/photos/iip-photo-archive/24985124388

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.