Leto 2018 je bilo tudi na metalskem področju precej razgibano. Med najodmevnejšimi in po številu prodanih kart rekordnimi turnejami sta gotovo bili svetovni turneji Metallice in Iron Maiden. Več prahu pa je dvignila t. i. zadnja turneja Slayerjev, s katero so legende po 37-ih letih najavile konec delovanja benda. Seveda se je kasneje izvedelo, da bodo odigrali še nekaj poslovilnih, predvsem festivalskih nastopov in vsaj še eno ameriško turnejo. Popolnoma in zares zadnjo pa naj bi napovedali in naslednje leto izvedli še legendarni Kiss. Tudi Slovenijo je obiskalo kar nekaj turnejskih in koncertnih karavan – med drugim je treba omeniti odlični nastop kultnih Judas Priest na festivalu Metaldays v sklopu promocije aktualnega in odličnega albuma Firepower, tandem Veselih Dihurčkov pa je poskrbel za izjemno bogato koncertno ponudbo – tako tujih kot domačih izvajalcev. Lepo je bilo tudi videti, kako se je poleg zelo zaposlenega Kontejnrja v Postojni zbudil predvsem mariborski Gustaf, v katerem zdaj redno skrbijo za nastope domačih in tujih bendov, veliko pohvalo pa je treba nameniti tudi Kočevju, kjer so jeseni začeli z organizacijo rednih metalskih koncertov Brundal Assault. Poleg že omenjenega svetovno znanega metal festivala Metaldays je treba omeniti tudi konec novembra izvedeni Winterdays of Metal 2018.2, ki je z odlično ponudbo in super obiskom tako organizatorje kot obiskovalce prepričal, da je novembrski termin primernejši od februarskega. Med manjšimi, a upamo, da vse močnejšimi festi pa je treba omeniti julijski open air v Laškem Metaljot Raspaljot, v sklopu katerega so poleg domačih bendov nastopili tudi povratniki Decapitated.

Na področju zanimivih novic je treba omeniti Varga Vikernesa, zloglasnega Burzuma, ki se je odločil upokojiti, potem so tu Machine Head, ki so po kontroverznem albumu Catharsis in eni najbolj obiskanih svetovnih turnej ostali brez bobnarja in kitarista, ki sta bend zapustila po več desetletjih delovanja. Ne smemo pozabiti na upokojitev Franka Mullena, enega najbolj znanih kruležev death metal scene, ki je svoj glas ovekovečil s Suffocation. Z delovanjem je prenehalo kar lepo število bendov, med drugim nemški Dew-Scented in Morgoth, obetavni The Sword, unikatni The Devin Townsend Project in legendarni progresivci Rush. Za večja presenečenja so poskrbeli Judas Priest, ki so razkrili, da je njihov kitarist Glen Tipton zbolel za Parkinsonovo boleznijo, Sodom so popolnoma zamenjali postavo, med drugim se je vrnil tudi dolgoletni kitarist Frank Blackfire, veliko debat in internetnih bitk pa je sprožilo delovanje predvsem ameriških portalov Metalsucks in Metal Injection, ki odkrito nastopata predvsem proti bendom, ki naj bi zagovarjali ekstremne politične in rasne poglede. Marsikateri bend je tako ostal brez ameriške turneje, po krivem pa so to začutili tudi kultni death metalci Pestilence. Velik šok je bila tudi vrnitev zasedbe As I Lay Dying, katerih pevec je bil izpuščen iz zapora po težki obtožbi, saj je naročil umor svoje nekdanje žene, veliko prahu pa je dvignilo tudi dejstvo, da so kitarista zasedbe Manowar Karla Logana obtožili posedovanja otroške pornografije. Medijski pomp je doživela tudi zasedba Ghost, katerih vodja Tobias Forge je fasal tožbo s strani bivših sodelavcev v zvezi z delitvami dobičkov, ob tem pa se je seveda razkrilo še, kdo je resnični enigmatični mastermind te švedske zasedbe – ki je potem letos tudi izdala novi album.

Leto 2018 je postreglo z vrnitvijo black metalcev Dimmu Borgir in odličnim novim albumom Eonian, ki mu je takoj pariral še novi vojni stroj zasedbe Marduk Viktoria. Svoj pečat so v black metalu pustili tudi Funeral Mist, neverjetno dobri album ponovno živih Immortal, obrvi so dvignili ekstremneži Imperial Triumphant, Thou ter Outre. Prav tako veliko prahu so dvignili glasbeno kontroverzni in drzni Zeal & Ardor, sploh pa so fane razdelili Poljaki Behemoth s ploščo I Loved You At Your Darkest. Navdušili so novi Tribulation z albumom Down Below ter Uada s Cult Of A Dying Sun. Veliko presenečenje so tudi ponovno aktivni Nechros Christos, Antichrist Imperium, ne smemo pa pozabiti niti novih plat norveškega maestra Ihsahna, Anaal Nathrakh itd. Konec koncev pa smo samo na področju black metala mediji našteli več kot 120 novih izdaj. Bolj underground nove zadeve pa je že predstavil kolega Luka Bevk.

Med drugimi žanri so ponovno izstopali ekstremneži Sigh z novo ploščo, že omenjeni Zeal & Ardor, močno so udarili tudi Deafheaven ter Ministry, presenetili so precej bolj groovy novi Pig Destroyer, progresivne meje so premikali Rivers Of Nihil, mastnoćo so žgali Sleep, High On Fire, YOB in The Ocean, duh klasičnega metala pa so obudili Visigoth. Med povratnike na death metal sceni prištejmo še izjemno brutalne Hate Eternal, blasfemične Deicide, tehnične Cryptopsy in ultra hitre Aborted, retrospektivo pa so ponudili tudi Cattle Decapitation. Ne smemo pozabiti na Greta Van Fleet, mladi bend, ki vzburja s svojim zeppelinovskim zvokom, v progresivnih krogih pa so ponovno navdušili Between the Buried and Me s svojim novim dvojnim albumom. V svetu dokumentarnih filmov je letos odmeval Scream For Me Sarajevo Brucea Dickinsona iz Iron Maiden, pa Death by Metal, ki je posvečen Death. Zelo izobraževalen je po svetu precej predvajani Slaves To The Grind Douga Browna, ki raziskuje žanr grindcora.

Žal je v letu 2018 svet zapustilo kar nekaj prominentnih metal osebnosti – tu sta Fast Eddie Clarke iz Motörhead ter nekdanji bobnar Judas Priest Dave Holland. Poleti je svet nepričakovano zapustil tudi nekdanji Panterin bobnar Vinnie Paul, potem pa je tu še bobnar benda Mr. Big Pat Torpey. Ekstremno sceno sta zapustila Brett Hoffmann iz Malevolent Creation ter Ralph Santolla iz Death/Deicide/Obituary, nedavno pa tudi vodja založbe Unique Leader Records Erik Lindmark. Tudi svet thrash metala je veliko izgubil s smrtjo kitarista zasedbe Forbidden Tima Calverta, v svetu še vedno odmeva samomor pevke Jill Janus, ki je znana po delu v zasedbi Huntress, bizarno smrt je doživel nekdanji član Anal Cunt Josh Martin, svet pa je ostal tudi brez odličnega vokalista Randyja Rampagea, ki se je proslavil z bendoma Annihilator in panksi DOA. Žal pa je vse to le majhen delež ...

Letošnje leto je bilo zelo pomembno predvsem za domačo sceno. Vrnili so se kultni thrasherji Železobeton, ponovno so vse bolj aktivni tudi Paragoria, svoj zadnji koncert so tokrat zares odigrali Interceptor. Zvrstilo se je ogromno koncertov povsod po Sloveniji, domači bendi pa so veliko nastopali tudi v tujini. Med njimi izstopajo ekstremneži Within Destruction, ki so izdali novo plato, šli na ogromno evropsko ter tudi ameriško turnejo in podpisali pogodbo z založbo Unique Leader Records, ki je ena vodilnih v svetu tehničnega death metala. Veliko presenečenje je bil odlični heavy prvenec domače zasedbe SkyEye, ki nima primerjave, zelo pričakovana pa je bila tudi prva plata domačih doomerk Mist. Presenetil je tudi drugi album domačih thrasherjev Black Reaper ter grinderjev Glista, medtem ko so plato posneli Vigilance (izide verjetno naslednje leto). Veliko navdušenje sta poželi novi plati zasedb The Canyon Observer in Leechfeast, ne smemo pa pozabiti tudi na prvenec Necrotik, novi album zasedbe Slund in presenečenje, ki se je predstavilo s turnejo Klubskega maratona Radia Študent, bend Maskardh.