Britoff pigvinov na robu

Britoff pigvinov na robu

Aktualno-politična novica
28. 12. 2018 - 10.00
 / BritOFF

EVROPSKA UNIJA

Drugi, z rumenimi zvezdicami na modri podlagi okrašeni BritOFF ponovno namenjamo zvezdici, ki nas zapušča prihodnje leto - Združenemu kraljestvu. London je pripravil belo knjigo, v kateri so zarisani načrti za migracijsko politiko v prihodnjih letih. Število migrantov, ki prihajajo na otoka iz držav Evropske unije, se bo po projekcijah britanskega notranjega ministrstva v naslednjih petih letih zmanjšalo za 80 odstotkov. 

Najbolj očitna sprememba načrtovane migracijske politike je, da državljani Evropske unije ne bodo več v boljšem položaju kot državljani tretjih držav. Načrtovani sistem bo temeljil na dveh kategorijah delovnih viz. Nižje kvalificirani delavci bodo imeli možnost pridobitve enoletne vize in je podobna vizi razreda dve, ki jo tovrstni delavci sedaj pridobijo iz držav zunaj evropskega ekonomskega območja. Ta kategorija je mišljena predvsem kot tranzicijski ukrep, namenjen ugoditvi tistim panogam, ki so močno odvisne od poceni delovne sile iz vzhoda Evrope, kot so gradbeništvo in pomoč na domu. Po letu 2025 bo vlada začela uvajati dodatne omejitve na tovrstno migracijo, obnavljanje viz pa bo že prej omenjeno, saj se bodo morali tuji delavci vmes za določen čas vrniti v svoje države.

Druga vrsta viz bo namenjena bolj kvalificiranim delavcem. Kriterij bo letni zaslužek, višji od 30 tisoč funtov oziroma 33 tisoč evrov. Omejitve na število viz, namenjenih tem delavcem, ne bo. Višina letnega dohodka, ki je postavljena kot meja, je odprla številna nesoglasja v britanski vladi, saj predvsem v ministrstvih za finance in zdravstvo menijo, da je meja postavljena previsoko.

Sistem bi še posebej prizadel britanski zdravstveni sistem, ki je močno odvisen od osebja, ki prihaja iz drugih držav, predvsem držav Evropske unije. Ti predstavljajo 30 odstotkov zdravnikov in približno 20 odstotkov medicinski sester. Sploh plače slednjih se globoko pod mejo 30 tisoč funtov, kar pomeni, da znaten del medicinskih sester na otoku ne bi smel delati  več kot leto dni.

Zaradi brexita pa ne bodo trpeli zgolj poljski vodovodarji in grške medicinske sestre, ampak tudi pingvini. Kar se tiče slednjih, je namreč propad britanskega kolonialnega imperija nekaj, kar se je zgodilo drugim. Združeno kraljestvo s svojimi prekomorskimi teritoriji, predvsem na južni polobli, je namreč država z najštevilčnejšo populacijo pingvinov na svetu. In tako kot britanska kraljeva družina so tudi oni deležni precejšnih okoljevarstvenih sredstev. Okoljevarstvene organizacije in združenja opazovalcev ptic so bile do sedaj neuspešne pri preprečevanju britanske vlade, da se zaveže lastnemu financiranju nadaljevanja tovrstnih programov. Od začetka v sredini devetdesetih je Združeno kraljestvo na primer dobilo okoli 330 milijonov evrov za ohranjanje okolja v okviru programa LIFE. Čezmorskim teritorijem, kot so Falklandski otoki, Južna Georgia in Britanska antarktika, je namenjen program BEST. V tem programu med drugim najdemo projekte, namenjene ohranjanju morskih želv na Angvili, in raziskavo, ki poskuša identificirati območja, kjer se prehranjujejo zlatočopasti pingvini.

Še slabše kot morskim želvam na Angvili pa gre zadnje čase francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu. Zaradi protestov rumenih jopičev se je na listi življenjsko ogroženih reform znašel vseevropski projekt dereguliranja cen elektrike. Francija je ena izmed zadnjih držav v Evropski uniji, v kateri so cene elektrike še vedno regulirane, proizvodnjo pa obvladuje državno podjetje EDF, ki ima v lasti tudi vse francoske jedrske elektrarne. V verziji predloga evropske komisije, ki so jo obravnavali in sprejeli evropski ministri, odgovorni za energetiko, so namreč izginile vse časovne in druge omejitve za deregulacijo cen elektrike. Komisija je pred tem predlagala ukinitev vsakršnih regulacij cen v petih letih, s tem pa se je strinjal tudi Macron. Kot so povedali člani evropskega parlamenta, ki so sodelovali pri usklajevanju zakonodaje, je do sprememb prišlo, potem ko je Macron v telefonskem klicu na sedež komisije Berlaymont sporočil, da je za Francijo predlog komisije nesprejemljiv.

Ideja evropske vojske še vedno obstaja zgolj na papirju. Tisti, ki bi radi branili staro celino in jim domača vojska ni dovolj, bodo morda priložnost že prej dobili v Nemčiji. Generalni inšpektor nemške vojske Eberhard Zorn je namreč povedal, da zaradi pomanjkanja kadra preučujejo možnost zaposlovanja kandidatov iz drugih držav Evropske unije. Bundeswehr potrebuje predvsem zdravnike in specialiste za informacijsko tehnologijo. Nemčija bo pod pritiskom zveze NATO, natačneje Združenih držav, v prihodnjih letih povečala obrambne izdatke na dva odstotka BDP. To pomeni, da se bo proračun za vojsko več kot podvojil.

Kot vsak drug teden tudi tokrat zaključujemo z ribištvom. Po celonočnih pogajanjih so evropski ministri, odgovorni za ribištvo, dosegli dogovor o ribolovnih kvotah za prihodnje leto. Države so izkoristile še zadnje leto, ko lahko določijo kvote, ki so višje od znanstveno določenih priporočil, ki naj bi zagotavljala zdravo ribjo populacijo. Prihodnje leto namreč preseganje teh priporočil ne bo več dovoljeno. V pogajanjih se je najbolje zmazala evropska jegulja, ki je ena izmed redkih rib, za katero se lovna kvota zmanjšuje. Nad doseženim dogovorom niso bili nič kaj zadovoljni v okoljevarstvenih organizacijah. Rebecca Hubbard iz skupine Our fish, torej Naše ribe, je povedala: “To bi moralo biti leto, ko lovne kvote končno začnejo slediti znanstvenemu nasvetu. Namesto tega smo bili priča še enemu celonočnemu sestanku, kjer so ministri barantali o lovnih kvotah kot otroci z sličicami nogometašev.”

 

NOVICE

Pregled jutranjih novic začenjamo v Jutrovem. Združeni arabski emirati so ponovno odprli svoje veleposlaništvo v Siriji. Svoje veleposlaništvo so zaprli v prvih mesecih državljanske vojne v Siriji, nato pa so financirali različne uporniške skupine, ki so se bojevale proti vladi sirskega predsednika Bašarja al-Asada. Kot je povedal zunanji minister Anvar Gargaš, so Emirati odločitev o ponovnem odprtju sprejeli zaradi prepričanja, da naslednja stopnja razrešitve konflikta v Siriji zahteva arabsko prisotnost. Izjava se nanaša na zaskrbljenost zaradi vpliva, ki ga je v Siriji z zmago Asada pridobil Iran. V bližnji prihodnosti naj bi svoja veleposlaništva ponovno odprle tudi še nekatere arabske države, v začetku meseca pa je sudanski predsednik Omar al-Bašir postal prvi arabski voditelj, ki je obiskal Damask po začetku državljanske vojne pred skoraj osmimi leti.

Ameriški kongres se ni odločil nasprotovati prodaji rabljenih izraelskih letal ameriške proizvodnje F-16 Hrvaški. Po poročanju ameriških in izraelskih medijev pa naj bi prodaji letal, ki jih je Izrael dobil v programu ameriške vojaške pomoči in so bila naknadno v Izraelu nadgrajena z domačo tehnologijo, nasprotoval Pentagon. Američani namreč želijo Hrvaški prodati nemodificirane  F šestnajstke.

Policisti so danes s podpisom stavkovnega sporazuma z vlado končali več mesecev trajajočo stavko. Sklenjeni stavkovni sporazum policistom prinaša boljši socialni in poklicni status. Med drugim so se dogovorili, da bo država naročila analizo zunanje neodvisne institucije, ki bo po dogovorjenih kriterijih ocenila zahtevnost in primerljivost uniformiranih policistov, rezultati analize pa se bodo upoštevali pri določanju plač v policiji. Vlada je sicer včeraj dala tudi soglasje k spremembam aktov o notranji organizaciji delovnih mest v organih državne uprave, ki se nanašajo na dogovor s sindikati zaposlenih v javni upravi.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness