Nafta in plin, obljube in sankcije

10.05

Pozdravljeni v Abecedariju spregledanih, s katerim smo prišli do črke I in izbrali Iran. Čeprav smo o Iranu od Trumpovega majskega enostranskega odstopa jedrskega sporazuma in ponovne uvedbe sankcij večkrat poročali, so novice o stanju Irana in ameriško-izraelskih pritiskih nanj pri nas vse redkejše.

Minuli teden sta se sestala Federica Mogherini, visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko, in Ali Akbar Salehi, šef iranske organizacije za jedrsko energijo. Po sporočilu za javnost iz urada Mogherini bosta EU in Iran še naprej zavezana k ohranitvi iranskega jedrskega sporazuma. A v sporočilu ni niti Salehijevega stališča. Je pa Salehi, tudi eden iranskih podpredsednikov, že pred srečanjem opravil intervju z novinarko Reutersa, v katerem je povedal, da EU Iranu obljublja, vendar ni videti »kakršnih koli otipljivih rezultatov«. Citiramo: »Če ne bomo mogli prodajati naše nafte in ne bomo deležni finančnih transakcij, mislim, da nam ohranitev sporazuma ne bo koristila.« Evropska unija Iranu obljublja vzpostavitev posebnega finančnega mehanizma, prek katerega bi lahko države članice Iranu plačevale – in sicer ne v dolarjih – za nafto in se tako domnevno izognile sankcijam ZDA. Toda kljub temu, da je že skoraj mesec od uveljavitve drugega paketa ameriških sankcij, ki poleg vsega ostalega prepovedujejo uvoz nafte in plina iz Irana, nobena od držav EU ne želi opevanega finančnega mehanizma vzpostaviti na svojih tleh oziroma v svojem pravnem sistemu. Iz jasnih razlogov, kajti v tem primeru bi to državo ZDA sankcionirale.

Salehi z izjavo le namiguje na očitno - da Iran počasi postaja edini, ki se sporazuma sploh drži, kot je nazadnje pred dvema tednoma potrdila Mednarodna agencija za jedrsko energijo. In drži se ga kljub upadanju izvoza nafte, od katerega je iransko gospodarsko ostalo odvisno še iz časa kolonialne preteklosti, ko so njegove vire izkoriščali najprej Velika Britanija in Rusija, kasneje ZDA in Izrael. Natančni podatki za november niso na voljo, a Reuters poroča, da se je dnevni izvoz Irana trenutno ustalil blizu milijonu sodčkov nafte dnevno. Še aprila, pred naznanitvijo sankcij, je Iran izvažal okrog 2,8 milijona sodčkov dnevno.

Iranski zunanji minister Javad Zarif je izjavil, da Američani kršijo jedrski sporazum in s sankcijami grozijo tistim, ki ga ne bi želeli kršiti. Iran je namreč k sporazumu pristopil prav v zameno za umik sankcij. Do sedaj Izrael ali ZDA Iranu nista očitala kršenja sporazuma, temveč sta trdila, da sporazum Iranu ne preprečuje izdelave jedrskega orožja. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je s svojo nedavno izjavo to spremenil, saj je Iran obtožil kršenja Resolucije 2231 Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je jedrskemu sporazumu dala veljavo v mednarodnem pravu. Po njegovi interpretaciji je iransko testiranje balističnih raket kršitev resolucije, ker naj bi ta Iranu prepovedovala vsakršno aktivnost, povezano z balističnimi raketami, ki so zmožne nositi jedrska orožja.

Resolucija (na strani 99) Iran le poziva, naj se testiranj tovrstnih raket vzdrži vsaj osem let od uveljavitve sporazuma ali do sprejema splošnega sklepa Agencije za jedrsko energijo, da ves jedrski material v Iranu služi zgolj miroljubnim namenom. Iran pa vseskozi poudarja, da so balistične rakete namenjene le lastni obrambi. Spomnimo, da obrambo Iran razume kot nalogo, ki se opravlja predvsem izven meja Irana, v Siriji in v Libanonu, na severnih mejah Izraela. Umik iranskih sil iz Sirije pa je tudi ena od zahtev, ki jih je Pompeo maja izrekel iranskim oblastem. In če ne?

8.05

Na volitvah v španski avtonomni pokrajini Andaluzija je na regionalnih volitvah zmagala Socialistična stranka, druga je bila konservativna Ljudska stranka, v regionalni parlament pa se je prvič prebila tudi nacionalistična in antimigrantska Vox. Socialistična stranka, ki na državni ravni vlada od junija, ko je parlament izglasoval nezaupnico takratnemu premieru Marianu Rajoyu iz Ljudske stranke, nima razlogov za pretirano veselje. V 109-članskem parlamentu bodo socialisti imeli le 34 sedežev, Ljudska stranka 26, desnosredinska stranka Ciudadanos pa 20 sedežev. Zenkrat še domnevno grassroots levi Podemos bo imel 17 sedežev, 12 pa Vox. Slednji zagovarjajo centralizacijo odločanja in ukinitev avtonomnih pokrajin, v svoji antimigrantski politiki pa celo izgradnjo zidu na meji med pokrajinama Ceuta in Melilla ter Marokom.

Na Balkan. Srbija je na sekretariat Energetske unije, ki od ustanovitve leta 2006 skrbi za integriran evropski energetski trg, dostavila dokumentacijo o plinovodu, povezanim s t. i. Turškim tokom, ki bo tekel prek ozemlja Srbije. Sekretariat bo v nekaj mesecih preučil, ali je izgradnja plinovoda v skladu s pravili Energetske unije in Evropske unije. Turški tok je ruski plinovod pod Črnim morjem, ki naj bi bil dokončan do konca leta 2019 in bo ruski plin dobavljal v Turčijo, ne da bi ta moral prečkati Ukrajino, nato pa naprej proti Srednji Evropi. Nedavno je na izgradnjo plinovoda v vrednosti 1,4 milijarde evrov, ki bo vmesni člen med Turčijo in Srbijo, pristala še Bolgarija. Turški tok za Rusijo predstavlja alternativo propadlemu projektu Južni tok, ki ga je prav v Bolgariji ustavila Evropska unija, katere zakonodaja ne dovoljuje, da bi si plinovod in plin, ki teče po njem, lastilo isto podjetje.

Sirska tiskovna agencija SANA poroča, da so sile pod vodstvom Združenih držav Amerike sprožile raketni ogenj proti sirskim vladnim silam, pozicioniranim v gorovju Al-Ghurab, južno od mesta Sukhna v provinci Homs. Rakete naj bi sprožili iz ameriške vojaške baze Al-Tanf, povzročile pa so zgolj materialno škodo. Neposredni napadi ameriških sil na sirske so sicer redkost, ne pa tudi neznanka. Leta 2016 so na primer Američani z letal bombardirali sirske vladne sile v mestu Deir ez-Zor na vzhodu države in pobili več deset vojakov.