8. marec - simbolni dan bojev žensk proti dominacijam

8. marec - simbolni dan bojev žensk proti dominacijam

Oddaja
8. 3. 2018 - 12:00

Protest 8. marec

Skrajni čas je, da ženske stopimo skupaj, zahtevamo in se borimo za to, kar nam pripada: položaj v družbi, ki ni drugoten, poniževalen, spoštovanje in dostojno življenje, ki ga zaslužimo vsi in vse. Zato letos ob dnevu žensk raje kot na proslave, dogodke, razprodaje ter deljenje rož in bonbončkov, pojdimo na PROTEST OB OSMEM MARCU, DNEVU ŽENSK. Zbrale so bomo ob 16:00 uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Tam bomo spregovorile o perečih temah, predstavile seznam zahtev, se podružile in pokazale, da smo tu in da zahtevamo resno obravnavo.

MANIFEST IN ZAHTEVE: https://studentska-iskra.org/feministicni-manifest/

Po protestu pa se vidimo še na POPROTESTNEM BENEFIT ŽURU v Modrem kotu: https://www.facebook.com/events/2023217177691959/

-----------------------------------------------------------------

19. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore

V okviru Rdečih zor: delavnica o privoljenju in kulturi posilstva, sobota, A-infoshop ob 10.30h

Podporni program v A-infoshopu: Info-Kafana (XLV): Queer, zombi, horor komedija , petek, A-infoshop ob 20h

-----------------------------------------------------------------

Antifascist DEMONSTRATION in Thessaloniki - SOLIDARITY to LIBERTATIA squat

After the internationalist antifascist protests in Kamara and Propylaia against the nationalist rallies in Thessaloniki and Athens and the arson of the squat LIBERTATIA by fascists during the nationalist rally in Thessaloniki
 
BALKAN INTERNATIONALIST – ANTIFASCIST
DEMONSTRATION IN THESSALONIKI
Saturday, 10th of March, 2018, Kamara, 12 noon
Gathering at squat Libertatia, 11.00 a.m.
 

SOLIDARITY TO LIBERTATIA SQUAT

AGAINST STATES, CAPITAL, NATIONALISM, FASCISM AND WAR
 
Anarchist Political Organization – Federation of Collectives

-----------------------------------------------------------------

8. marec - simbolni dan bojev žensk proti dominacijam

8. marec, dan, ko se vsi skupaj spominjamo na boje za pravice žensk, ki so si jih izborile pred dobrim stoletjem. Letos pravzaprav mineva 101 leto odkar so ženske prvič v zgodovini dobile volilno pravico, 8. marec pa je priznan kot uradni praznik. S to malo zmago so odprle pot k zahtevam po za tisti čas nemogočem.

Danes je ta dan izvenel v številnih floskularnih ponavljanjih, liberalnih prerekanjih in nevladnih projektih, se pa na novo prebuja v svoji najbolj neprijetni obleki – Feminizem v svoji najodločnejši pozi identitetno naravnane politike. Ta ozko zamejen binarno vzpostavljen navidezen boj ne more dosegati nemogočega, saj je zastavljen na poziciji, ki le deli in zahteva, da se stvari uredijo, s čimer le utrjuje oblast. Oblast s svojimi mehanizmi vsakomur odvzema moč za lastno emancipacijo in hkrati utrjuje strukturo hierarhij. Razmerja moči so prisotna povsod, oblast pa prepreda celotno družbeno tkivo. Zato je potrebno ozavestiti, da so razmerja moči stalnica vsakdanjih družbenih odnosov in šele potem lahko vidimo, katera izhajajo iz sklopa razmerij moči, ki se utrdijo v obliki oblasti in avtoritete, ki je brezpogojna oblika nadmoči enega posameznika nad drugim. Tovrstnih razmerij ni mogoče preizpraševati ali v njih dvomiti, temveč so ustaljena do te mere, da jih podrejeni sploh ne more izpodbijati. In ravno tu smo ustaljeni danes, v še vedno ukalupljenem binarnem svetu, ki ga boji zadnjih 100 let niso uspeli izkoreniniti, saj je za to potrebno začeti izpodbijati same temelje oblastnih vzorcev.

Sicer se je res spremenilo marsikaj: ženske imajo volilno pravico in so tudi same v politiki, a oblast in sistem neenakosti ostaja enak. Ženske hodijo v službo, so samostojne, a opravljajo sedaj tako dvojno delo, so tako ekonomsko kot reproduktivno bitje in tako neenakost med spoli še vedno ostaja vseprisotna. Ženske so danes na papirju enake, a svet, v katerem živimo je segregiran bolj kot kadarkoli prej v družbi. Tolikšnih razlik, kakršne poznamo danes še ni bilo. Še enkrat znova je jasno, da boj za enakopravnost ne more izhajati le iz spolne delitve, temveč se je potrebno ozreti širše in prepoznati, da je neenakost temeljno zakopna v sam kod sistema hierarhičnih odnosov, ki so pogoj za delovanje sodobnega kapitalizma.

Naraščujoč konservativizem, vračanje k vrednotam in tradiciji so izraz vse bolj izgubljene družbe, ki trpi za posledicami neoliberalnega opustošenja. Tako se odpirajo vrata predsodkom, sovraštvu, družba pa postaja vse bolj razdeljena in polarizirana. A tokrat je kontra pol sovraštva popolnoma okarekteriziran s kastrirano liberalno levico, ki ne premore drugega kot medle kritike sodobne mizoginije, seksizma in mačizma.

To je boj, ki se danes na žalost odraža tudi 8.marca. Ta kastracija odmeva skozi usta zvedzdnic in zvezdnikov, ki tako kot kakšen tržni produkt tokrat prodajajo idejo/izkušnjo/kritiko. Kot da vsakdanje zgodbe niso pomembne, dokler jih ne ubesedi še eden izmed linije trend-seterjev 2.0.. To je ideja, ki feminizem gradi skozi vlogo žrtve, ki zahteva, da se stvari uredijo. Pravice ne izhajajo iz podelitve oblasti, toda prihajajo iz boja in zahtev, za katere se postavimo na vsakem koraku in izhajajo iz nas samih.

Binarna delitev družbe na podlagi biološkega spola ne premaga temeljnih problemov hierarhije, saj le to reproducira. Emancipacija določene skupine se tako le postavi na višjo stopničko v družbeni strukturi in za sabo pušča množico drugih posameznikov in skupin, ki se še bolj izgubljajo na družbenem robu. Osvoboditev žensk izpod patriarhalnih vzorcev je mogoča le s preseganjem družbenega spola kot takega. Hierarhija nima spola, ampak jo zaznamujejo odnosi znotraj sistema, ki temeljijo na izkoriščanju šibkejših. Družbene vloge, ki jih izpolnjujejo posamezniki, so produkt obstoječih družbenih odnosov. Tako specifična osvoboditev izbrane skupine ljudi ne pripelje do splošne osvoboditve in svobode vseh, saj z izpostavijo nekaterih le postavljamo nove meje. Namesto, da bi se borili za svobodo vseh se v tem primeru boj drobi na ločene in med seboj nepovezane bitke, ki so včasih ena do druge nasprotujoče ali se celo znajdejo v konfliktnem položaju. S tem se le povečuje hierarhija med družbeno sprejetimi skupinami in na margino odrinjenimi ostalimi. Borba za legitimnost in pravice za družbeno vključenost ni vezana na posamezne akterje, temveč bi morala zajemati vse.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness