Prvomajskih akademskih 15

Prvomajskih akademskih 15

Oddaja
1. 5. 2014 - 15.30

Enajstega marca je v Čilu, državi z močnim predsedniškim sistemom, položaj predsednice države prevzela Michelle Bachelet. Ena temeljnih obljub njene volilne kampanije je bila, da bo izobraževanje vzela prostemu trgu in ga reformirala v enega od stebrov socialnih pravic. V nasprotju z večino domačih in svetovnih politikov zaenkrat kaže, da je Michelle Bachelet ženska besede, saj je že zamrznila akreditacijo nekaterih programov na zasebnih univerzah, ker so v nasprotju s cilji reforme izobraževanja. Ta naj bi zagotovila brezplačno izobrazbo 70 % najrevnejših prebivalcev, zvišala naj bi kriterije za pridobitev akreditacije programov, povečalo naj bi se financiranje javnih univerz ter intenzivno usposabljalo profesorje.

 

Zanimivo bo videti, kakšne učinke bodo imeli letošnji prvomajski študentski protesti. Z današnjim dnem se namreč začenja Mednarodni teden akcije skupnosti študentov ISM. Gre za mednarodno platformo študentskega gibanja, ki se bori proti profitno naravnanim interesom in njihovemu prevzemanju izobraževalnega sistema. Za začetek tedna so si izbrali prvi maj in tako umestili dogajanje v širši kontekst delavskega boja. Protesti so napovedani v Rabatu, Multanu, Londonu, New Yorku in Chicagu, z umetniškimi akcijami pa bodo podporo tednu protestov izrazili še v številnih drugih mestih, med drugim tudi v Ljubljani.
 

V Egiptu so študentje tokrat soočeni z netipično študentskim problemom: izpitno obdobje so jim prestavili za tri tedne, tako da se namesto konec maja začne že v soboto. Razlog naj bi bile predsedniške volitve, ki so napovedane za 26. in 27. maj in bodo najverjetneje povod za številne demonstracije. Vendar se protesti že zadnjih nekaj mesecev dogajajo skoraj dnevno, pogosti so spopadi med policijo in študenti iz Muslimanske bratovščine, zaradi katerih se je poletni semester na javnih univerzah zamaknil za skoraj en mesec. Tako bi morali študentje opravljati izpite po le dveh mesecih predavanj, nanje pa bi se pripravljali v času nenehnih nemirov in policijskih racij na območju univerz. Študentje temu nasprotujejo, zlasti zato, ker enostavno nimajo dovolj časa za pripravo na izpite, poleg tega pa ne želijo opravljati izpitov s polovico predelanega učnega programa, kar je zlasti problematično pri praktičnih študijih kot sta medicina in veterina.

 

Na Danskem so minuli teden predstavili program, po katerem naj bi dolgoročno uvedli sistem privabljanja tujih strokovnjakov v njihov šolski sistem. Ministri za finance, delo in šolstvo so predstavili ugotovitev, da z bi z zaposlitvijo tisočih tujih strokovnjakov pridobili dodatnih 1000 do 1500 delovnih mest. Najbolj nadarjeni študentje izven Evrope bodo opravičeni plačevanja šolnin, poleg tega bodo s strani države dobili štipendijo v višini skoraj 1200€ na mesec, po končanem študiju pa naj bi imeli možnost hitreje pridobiti osebno številko, s katero bi lahko koristili ugodnosti iz socialnih zavarovanj. Število tujih študentov na Danskem sicer narašča, vendar v večini prihajajo iz drugih skandinavskih držav in Nemčije, po končanem izobraževanju pa se običajno vrnejo domov.

 

V Angliji se sprašujejo, kako zmanjšati primanjkljaj, povzročen s študentskimi posojili. Študentje jih namreč vračajo šele, ko njihova letna plača doseže 21.000 funtov, po 35 letih pa jim dolg odpišejo. Zdaj bi državniki radi spremenili pravila, in sicer tako, da bi država ob smrti dolžnika lahko posegla na njegovo premoženje. Tako visoke šolnine, za katere morajo jemati posojila, in visoka stopnja nezaposljivosti ne bi vplivale le na posameznika, temveč tudi na njegove potomce in družino, ter tako ustvarjale vedno večji krog tistih, ki si izobrazbe ne bi mogli privoščiti. Po drugi strani podatki kažejo, da kar 57 % študentov zaradi visokih šolnin beži iz Anglije, saj si šolanja doma enostavno ne morejo privoščiti. Najpogosteje se odpravljajo v ZDA, kjer naj bi za isti denar dobili boljšo izobrazbo. Po drugi strani ameriški študentje raje ostajajo doma, kajti študija v tujini si enostavno ne morejo privoščiti.
 

Prednosti izobraževanja in izmenjav očitno poznajo tudi Rusi, ki so napovedali investicijo milijarde ameriških dolarjev za razvoj visokošolskega sistema na Krimu. S tem denarjem nameravajo ustanoviti nove univerze in posodobiti obstoječo infrastrukturo, del denarja pa bo namenjen plačam profesorjev in osebja. Dodatna sredstva so predvidena za štipendiranje in nastanitve krimskih študentov na ruskih univerzah, zlasti v Moskvi in Sankt Petersburgu. Vpis naj bi potekal na podlagi sprejemnih izpitov, učni program pa naj bi se v dveh letih prilagodil ruskemu, s čimer bi olajšali tudi izmenjave z ruskimi študenti.

 

Senat ljubljanske Univerze se je na torkovi seji seznanil s poročilom Statutarne komisije in fakultetam priporočil razpravo o podelitvi aktivne volilne pravice nepedagoškim delavcem. Sliši se kot majhen, nepomemben korak o samoumevno pripadajoči pravici, vendar ni tako. Gre za eno najbolj ogroženih skupin zaposlenih na univerzi, saj niso povezani v nobeno organizacijo in ne morejo sodelovati v nobenem fakultetnem organu. Njihove zaposlitve so v nasprotju s profesorskimi bistveno bolj ranljive, čeprav ravno nepedagoški delavci omogočajo nemoten potek pedagoškega dela. Njihov pomen prepoznava tudi trenutno še aktualni predlog novega Zakona o visokem šolstvu, ki jim podeljuje aktivno volilno pravico, predvideva pa tudi članstvo nepedagoških delavcev v upravnem odboru in sodelovanje z akademskim zborom.
 

Prejšnji teden so na ministrstvu postavili rok, do katerega mora mariborska univerza državi vrniti 1,2 milijona evrov zaradi nepravilnosti pri gradnji Medicinske fakultete. Napake pri razpisu in podražitvah projekta je ugotovil Urad za nadzor proračuna pod okriljem EU, in sicer je šlo za sklepanje nepotrebnih aneksov ter posledično draženje projekta. Ta je sicer ostal v predpisanih okvirih. Poleg tega je komisija odkrila tudi nepravilno zasnova razpisa sploh, kajti ni nujno predpostavljal izbora najugodnejšega izvajalca dela, za kar je predvidena kazen 1,7 milijona evrov. Zmeda je popolna, saj ni jasno, kdo naj bi skupni znesek plačal – projekt je pripravljala univerza, medtem ko ministrstvo odgovornost za plačilo prenaša na Medicinsko fakulteto, ki ji 2,9 milijona evrov predstavlja kar tri četrtine vseh prihodkov. Dejstvo pa ostaja, da je tudi zaradi te napake za Slovenijo črpanje sredstev iz skupnega evropskega kohezijskega sklada ustavljeno.

 

V ponedeljek so v slovenskem medijskem prostoru odjeknili rezultati raziskave s Fakultete za socialno delo, v kateri so raziskovali vlogo študentskega dela med mladimi. Ugotovili so, da kar dvajset odstotkov študentov z delom svojega zaslužka staršem plačuje položnice in tako pomaga preživljati družino. To je problematično, saj povečuje ekonomsko odvisnost mladih, ki ne zaslužijo dovolj za samostojno življenje, hkrati pa je od njih vedno bolj odvisno preživetje staršev. Kot da ne bi bili že sami v dovolj veliki stiski, jih z omejevanjem študentskega dela in krajšanjem brezplačnega študija napada še država, ob koncu dneva pa jim statistični urad sporoči, da se situacija v Sloveniji izboljšuje. Slovenski BDP je deset let po prihodu v EU za več kot 10 % višji, hoteli pa so med prvomajskimi prazniki odlično zasedeni.
 

Ena od posledic vedno večjih ekonomskih stisk je večanje nasilja v družbi. To potrjuje tudi raziskava, ki sta jo izvedla Dijaška organizacija Slovenije DOS in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije SVIZ na temo nasilja v šolah. Ugotovili so, da se dijaki vsakodnevno soočajo z različnimi oblikami nasilja, ki dobiva vlogo običajne komunikacije med mladimi. To je zaskrbljujoče, kajti za normalen učni proces je nujno, da se otrok počuti varnega. Napadeni se ne želijo obračati na za to usposobljene delavce, zato bi bila nujno potrebna drugačna ureditev pomoči in svetovanja, ki bi že od malih nog otrokom dokazovala, da je napadanje nesprejemljiva oblika komunikacije. Nasilje je vedno pogosteje tudi sredstvo, s katerim otroci izključujejo socialno šibkejše, ki tako že v osnovnih in srednjih šolah padejo na obrobje družbe

 

 

Študentski obvestilnik. Včeraj se je začela Prvomajska šola IDŠ, nekdaj DPU, ki se bo letos osredotočala na temo razredov na periferiji. Trajala bo do sobote zvečer, vsak dan pa se lahko v Stari mestni elektrarni udeležite predavanj domačih in tujih strokovnjakov.

 

 

Novice je izbrala vajenka Tina.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

kako se izrinja ''social housing'' v Amsterdamu z gentrifikacijo urbanih sosesk in modernizacijo kompleksov pod taktirko zasebnega kapitala...

http://hetschip.nl/en/

kako je brati Davida Harveya preveč marksistično...

in kako ... danes študij ''urban planning'' ne vnaša več vedenja o socialnih alternativah bivanja v metropoli...

kar še obstoji je javno-privatno partnerstvo oddajanja stanovanj za ekonomsko šibkejše... npr...
http://www.ymere.nl/ymere/home.asp

vendar pa smo se lansko leto učili, da je ena izmed direktiv EU zapisala, da je nujno potrebno se znebiti velikega števila socialnih stanovanj, ki v Amsterdamu obstojijo še iz časov dobre in učinkovite socialne politike in tradicije ''welfare state''

smer je torej začrtana proti diktatu kapitalizma, kot se podobno godi tudi v Londonu

ali pa Medicinska fakulteta v LJ in Pravna fakulteta v LJ
vršita monopol na medicino in pravom v Sloveniji?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.