Alternativa sistemu? - zadružništvo v Španiji

Alternativa sistemu? - zadružništvo v Španiji

Oddaja
22. 12. 2015 - 12.00

Kilave novice iz naših in sosednjih dolin

Kilave novice začenjamo v Franciji, natančneje v Parizu, kjer je v začetku decembra potekala mednarodna konferenca na temo zmanjševanja klimatskih sprememb pod nazivom COP21. Šefi sveta so naš planet reševali kar 13 dni in se pričakovano odločali o ničemer. Predvidljivim rezultatom navkljub se je organiziralo tudi kontra srečanje, na katerem so s protesti in direktnimi akcijami opozarjali na nedopustno odločanje elit o stvareh vseh ljudi in se z njimi tudi konfrontirali.

Kontra COP21 je minil predvsem v znamenju terorja države, ki je kot odgovor na teroristične napade vojščakov Islamske države, dvanajstega novembra, razglasila izredne razmere. To je državi dopuščalo prepoved vsakršnih javnih zborovanj, kakor tudi olajšalo uporabo preventivnih represivnih in nadzornih metod represivnim organom, kar je policija med srečanjem s pridom izkoriščala. Kljub prepovedim se je na ulicah Pariza tekom zasedanja klimatskega vrha zbralo tudi preko 10.0000 ljudi, a so se bili prisiljeni zoperstaviti policiji, pri čemer je bilo pridržanih ali aretiranih okoli 700 ljudi, mnogo samo zato, ker so bili tam.

Morda nekoliko zanimivejša novica pa prihaja iz Haaga. Na Mednarodnem kazenskem sodišču je bila podana ovadba zoper Monsanto. Številne nevladne organizacije in aktivistične skupine, povezavo do katerih lahko najdete na spletni Kilavega semena, Monsanto v okviru zločinov proti človečnosti obtožujejo ekocita.

Eksplicitneje se tožba dotika izpostavljanja okolja genetsko spremenjenim organizmom in strupenim kemikalijam. Nevladniki Monsantu očitajo kršenje človekovih pravic v točkah, v katerih te zagotavljajo pravico do življenja, svobode in varnosti, saj naj bi s svojim poseganjem v okolje ogrozil varno prehrano. Prav tako naj bi kršil človekove pravice s patentiranimi semeni, ki izpodrivajo neprivatizirane in brezplačne vire semen v okolju. Po drugi strani pa multinacionalka s svojo hrano naj ne bi zagotavljala pravice do posamezniku prilagojene diete. Tu se obtožnica nanaša predvsem na povezovanje Monsantovih izdelkov z rakom, diabetisom in podobnim.

Obtožnica na Mednarodnem kazenskim sodiščem s tem še ni končana, vendar več o njej morda kdaj drugič. Je pa po hitrem postopku končana medena saga v naših koncih. Uradno je med ponovno kvaliteten.

Lekcija, ki jo iz medu morda lahko iztisnemo, verjetno govori o tem, da v vseh primerih »zdrava kmečka pamet« ni najboljša metoda. Naše, »kilave«, subjektivne ocene pa kažejo, da so v skupini pridelovalcev hrane najbolj problematični mali pridelovalci, ki se morajo pred ostalimi dokazovati s svojim medenim donosom ali bučo velikanko.

Od malih pridelovalcev se premikamo k velikim porabnikom.

Že na začetku novembra je Ministrstvo za okolje in prostor potrdilo odločitev ARSA o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja družbi Petrol Geoterm, ki je s tem še bližje svojemu mega projektu »frackinga« oziroma hidravličnega lomljenja z namenom nekonveniconalnega pridobivanja zemeljskega plina v Petišovcih. O boju lokalne iniciative proti ekološki devastaciji, ki bi jo projekt prinesel, bomo vsekakor še poročali.

Že kar nekaj časa pa je z nami tudi britvična ograja. Kljub temu da se vrtičkarji radi ograjujemo s svojimi plotovi, ti ponavadi ne presegajo preskakovalne višine. Ograjo na mejah kolektiv Kilavega semena vidi zgolj kot še en manever nesposobnih oblasti, ki ne znajo ponuditi odgovorov na kompleksna vprašanja. Očitno služi le spektaklu in, na srečo, ne preprečevanju prehodov čez zeleno mejo, saj so vanjo vdelani nešteti prehodi, tako da predstavlja resno grožnjo le živalim.

Ograja mora pasti.

 

Kooperative v Španiji

 

Zadružništvo je v Španiji zaradi zgodovinskega konteksta, v katerem se je razvijalo, ali bolje rečeno zaradi dogodkov in pritiskov države, ki so izzvali potrebo po takšnem načinu organiziranja delavstva, močno in stabilno. Tako pogled v zgodovino kot trenutna situacija upravljanja z zemljo v Španiji sta očitna razloga za poudarke, ki izstopajo v zadružnem načinu povezovanja na Iberskem polotoku. Sogovornik David je uvodoma spregovoril prav o vzrokih za nastanek kooperativ in podal nekaj osnovnih informacij o zadrugah, v katerih je aktiven. Za zadruge, ne glede na področje, s katerim se ukvarjajo, je značilno, da so vsi zaposleni hkrati tudi lastniki zadruge in da je le-ta vodena po demokratičnih načelih. Kooperative ljudem omogočajo dostop do sredstev proizvodnje, saj so vse kolektivna lastnina, hkrati pa je skupno tudi odločanje o stvareh, ki zadevajo kmečki vsakdan.

Z omenjenim načinom organiziranja se stremi k dobrobiti zaposlenih, k resničnemu soodločanju in zadovoljevanju potreb vseh vključenih. Krempljem sistema pa se je vseeno nemogoče tako zlahka izogniti in kljub izmenjavi in mreženju z drugimi zadrugami, ki pokrivajo tudi neagrikulturna področja, potreba po nekaj malega cekinih še obstaja. Vsi entuziasti, ki bi se želeli priključiti katerikoli izmed že obstoječih kooperativ, se lahko pridružijo na katerikoli skupščini, saj so vse odprte. Tako kot vsi vključeni skupno odločajo o pogojih dela in posledično življenjskih pogojih, se podobno kaže tudi v izbiri metode odločanja na skupščinah.

Delavski sindikati so močno povezani z zgodbami kooperativ. Pogosto je ta podpora sicer diskretna, tako na primer CNT mnogokrat podpre nastajajoče zadruge z donacijami, medtem ko je SAT v Andaluziji bolj direktno vključen v samo mrežo. Katalonska kooperativa se zdi ena izmed najbolj samozadostnih. Tekom obstoja so uspeli znotraj nje ustvariti lasten ekonomski sistem, ki bazira na socialnem kovancu, katerega bistvo ni profit, ampak zadoščanje potreb.

 

Etimološko-etnološki kotiček

 

Krompir je bil udomačen pred približno 7.000 do 10.000 leti na jugu današnjega Peruja in skrajnem severozahodu Bolivije. V Evropo so ga pripeljali v 16. stoletju, pri nas pa ga gojimo šele od leta 1740.

Beseda krompir izvira iz koroško nemške besede gruntpirn oziroma grumper in iz štajersko nemške besede grundbir, poknjiženo kot Grundbirne. Dobeseden prevod je zemeljska hruška, torej iz besede Grunt, kar pomeni tla, in besede Birne, kar pomeni hruška. Pomensko podobno je motivirano francosko pomme de terre (krompir), kar v dobesednem prevodu pomeni zemeljsko jabolko.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness