Okupacija letališča - Grow Heathrow

Okupacija letališča - Grow Heathrow

Oddaja
21. 6. 2019 - 12.00

Fragmenti iz junijske oddaje Kilavo seme. V osrednjem delu pogovor s tovarišico iz okupacije Grow Heathrow, ki že od leta 2010 zaseda ozemlje, na katerem naj bi se širilo najbrž vsem poznano letališče Heathrow v bližini Londona.

 

Sladke tožbe v Kambodži

V sredini prejšnjega tedna se je pričela kolektivna tožba kamboških malih kmetov proti tajskemu sladkornemu podjetju Mitr Phol, ki je v lasti sladkornega velikana Bonsucro. To je prva kolektivna tožba v Kambodži. Vložila sta jo mala kmetica Hoy Mai in njen kolega Smen Te iz mesta Samrong v provinci Oddar Meanchey na severozahodu države, zastopata pa kar 3000 malih kmetov iz okolice mesta Samrong, ki jim je država v letih 2008 in 2009 odvzela zemljo, da bi podjetje Mitr Phol na njej lahko gojilo sladkorni trs.

Po letu 2000 se je Kambodža, tako kot druge države nerazvitega sveta, začela odpirati kapitalu velikih tujih korporacij, predvsem iz Kitajske, Vietnama, Južne Koreje in Tajske, in s koncesijami ponujati zemljo za rudnike, energetske obrate in poljedelsko dejavnost, s čimer naj bi povečala gospodarsko rast in zmanjšala revščino.

Tožba je eden zadnjih korakov malih kmetov, ki so se začeli upirati s protesti že takoj po odvzetju zemlje leta 2008, a so bili protesti nasilno zadušeni, več protestnikov pa je bilo zaprtih za več mesecev. Po letu 2012 je kamboška vlada obljubila spremembo zakonov, s čimer bi imeli mali kmetje več pravic in moči v razmerju do velikih korporacij ter možnosti za odškodnine in nadomestna zemljišča, vendar se do danes konkretno ni veliko spremenilo. Če bo tožba uspešna, se bo za kolektivne tožbe tujih korporacij v Kambodži odločilo še veliko več ljudi, kar bi bila ena svetlih točk modernih kmečkih uporov.

 

Plastični čebelji panji

Naslednja zgodba pa prihaja iz Južne Amerike, natančneje iz mesta San Juan v Argentini, kjer je skupina znanstvenikov v letu 2018 začela proučevati vpliv poljedelskih praks na okoliške ekosisteme, ob tem pa odkrila povsem nepričakovano stvar – čebelji panj, narejen samo iz plastičnih delcev.

Panj so našli na območju hikorijevih nasadov in pripada čebelam iz družine Megachilidae. To so samotarske čebele, ki so znane po tem, da za grajenje panjev uporabljajo različne materiale, na primer zemljo, koščke listov in celo živalsko dlako. V tem primeru pa je bil panj zgrajen iz dveh vrst plastičnih kosov: tanjših modrih, ki so precej podobni materialu nakupovalnih plastičnih vrečk, in debelejših belih.

Kakor pravi znanstvenica Mariana Laura Allasino iz nacionalnega inštituta za poljedelstvo, so do sedaj znani že številni primeri plastičnih gnezd ptic in drugih živali, ta čebelji panj pa je prvi te vrste. Kakor je po eni strani odkritje zastrašujoče, pa kaže na neverjetno sposobnost adaptacije živih organizmov na nove pogoje v okolju in prinaša kanček postapokaliptičnega plastičnega optimizma.

 

Zasedba matolskega gozda

Zadnja novica pa prihaja iz gozdov v okraju Rainbow Ridge, ki leži v severozahodnem delu Kalifornije. Tja je podjetje Humboldt Redwood Company v sredo, 5. junija, napotilo gozdarske delavce in paravojaške enote, da bi začeli z izsekavanjem nezaščitenih gozdnih površin, čemur pa so se naslednji dan s fizično prisotnostjo v gozdu uprli lokalni prebivalci, okoljski aktivisti in druge zelene organizacije.

Po poročanju protestnikov, združenih v mrežo z imenom Mattole Forest Defenders, so poleg sekačev v gozd prišli vojni veterani, ki so bili opremljeni z električnimi paralizatorji, psi, droni in očali za nočno opazovanje, zaposleni pa so v zasebnem podjetju za varovanje Lear Asset Management. Z njimi so imeli v zadnjem letu že več fizičnih obračunov, saj je konkretni odpor na terenu ostal zadnje orodje za preprečitev izsekavanja dreves, od leta 1990 pa s pravnimi sredstvi, protesti in fizičnimi zasedbami aktivisti preprečujejo aktivnosti omenjenega lesnega podjetja.

Gozdovi Rainbow Ridgea ležijo na zunanjem delu zaščitenega območja Humboldt Redwoods State Park, ki velja za največji neokrnjeni gozd obalne sekvoje na svetu in habitat številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Pravna bitka za uradno zaščito zunanjih delov gozda pa poteka že skoraj 30 let in je zaradi močnih pritiskov lesarskih in drugih lobijev neuspešna. Matolski gozd za zdaj še stoji, aktivisti in lokalno prebivalstvo pa upajo, da ekološke zaveze humboldtskega lesnega podjetja ne bodo ostale le dobičkarska floskula, pač pa konkretno dejanje s spremenjenim planom poseka in umikom iz teh gozdov.

________________________________

 

Grow Heathrow

V februarski oddaji Kilavo seme smo že napovedali intervju o okupaciji Grow Heathrow, ki že od leta 2010 zaseda ozemlje, na katerem naj bi se širilo najbrž vsem poznano letališče Heathrow v bližini Londona, a nam žal intervjuja ni uspelo izpeljati. Smo pa se zato v maju, ko je preteklo že nekaj dni od februarskih novic o začetku evikcije okupacije na pragu Londona, nekoliko bolj poglobili v to temo s tovarišico, ki je del gibanja Grow Heathrow.

__________________________________________

Štirje letni časi: Poletje

Pred vami je rubrika Štirje letni časi, ki jo bomo v oddaji Kilavo seme slišali v vsakem letnem času enkrat. V vsaki rubriki bodo predstavljena opravila v visokodebelnem sadovnjaku ekstenzivne pridelave. Namen je spoznati opravila tekom leta, rubrika pa je spodbuda vsakemu posamezniku, ki poseduje ali si lahko pridobi vsaj srednje velik košček zemlje, da si sam posadi vsaj eno drevo. S tem ne bo samo posegal v pešajočo pokrajino slovenskih vrtov, ki so se v zadnjih letih, predvsem pri novogradnjah, spremenila v sterilna gojišča travnatih površin, ampak naredil korak bližje k samopreskrbi.

V današnji rubriki nadaljujemo s poletjem. Mlado drevje, ki smo ga posadili jeseni ali pomladi, že poganja veje. Splošno prepričanje je, da drevesa obrezujemo samo spomladi, vendar temu ni tako. Prav tako je pomembna tako imenovana zelena rez. Da drevesa ne doživijo prevelikega šoka, to počnemo v obdobju, ko ni daljše suše ali sončnega vremena. Mlade veje, ki se pojavljajo v krošnjah in silijo k nebu, popolnoma odstranimo ali pa zvežemo v vodoravnem položaju usmerjene iz središča krošnje.

To je posebej pomembno, kadar imamo slabše obraščena mlada drevesa z nepopolnimi krošnjami. Poletje je čas priložnosti, da jih oblikujemo v popolnejšo krošnjo, ki sestoji iz treh do štirih glavnih vej, ki jih bomo negovali v prihodnje. Tako ostanejo krošnje zračne in posledično plodovi zdravi v jesenskem času. To opravilo je posebej pomembno pri starejših drevesih, ki imajo gostejše krošnje. Z odstranjevanjem navpičnih poganjkov preprečimo, da drevo sili v višino in ga s tem ohranjamo vitalnega, s tem pa mu podaljšamo življenjsko dobo.

V času poletnega reza se lahko lotimo tudi suhih vej, ki so posledica različnih bolezni. Vse suhe veje je potrebno odstraniti, mesta, kjer smo odrezali veje pa razkužiti. Prav tako je po vsaki rezi potrebno razkužiti orodje, da z njim bolezni ne prenašamo na druga zdrava drevesa. Manj agresivno mešanico je mogoče narediti iz bakrovega pripravka, v katerem umijemo orodje, mesta reza pa z isto mešanico poškropimo.

Poletje je tudi čas košnje. Ta se mora izvesti tako v sadovnjaku, kot na vrtu. Sadovnjak ali okolica posajenega drevesa sta lahko zaraščena, celo zaželeno je, da pustimo med vrstami kakšen nepokošen pas, saj se tam zadržujejo različne žuželke, ki so nadvse koristne. Prav tako so takšni pasovi prikladni za kače in kuščarje. Kače lovijo voluharje in miške rovke, kuščarji pa gosenice in druge škodljivce.

Travo je potrebno pokositi ali populiti pod krošnjo iz higienskih razlogov. Najbolj moramo biti pozorni na travo okoli debla, saj se tam pogosto zaredijo glive in plesni, v poletnem času pa so prostor, kjer se zadržujejo voluharji. V kolikor je zemlja v tem predelu še zrahljana, omogoča lažje pronicanje deževnice do korenin, kar bo v poletnih mesecih drevesom še kako koristilo. V kolikor pomlad ni bila radodarna s padavinami, pa mladim drevesom v večernem času občasno le privoščite kakšno zalivalko vode. Vendar s pogostostjo zalivanja ne pretiravajmo, saj bomo drevo razvadili in bo proti površju pognalo lasnice, s tem pa bomo razvili koreninski sistem, ki bo vselej odvisen od naše pomoči.

To so bila poletna opravila, do jeseni na svidenje!

__________________________________________

Etimološki kotiček

Baldrijan

Slovenska beseda baldrijan je prevzeta prek nemške besede Baldrian, ta pa prek latinske besede valeriana. Beseda valeriana naj bi bila domnevno izpeljanka iz imena province Valeria v Panoniji. Po ljudski etimologiji pa naj bi bil koren besede baldrijan v latinski besedi valere s pomenom »biti zdrav«, vendar pa to razlago v strokovnih krogih zanikajo.

Baldrijan - Valeriana officinalis, zdravilna špajka. Zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste na vlažnih tleh. V ljudskem zdravilstvu so uporabljali baldrijanovo korenino, namočeno v žganje ali zavreto v vinu, in čaj ali tinkturo iz baldrijanovih cvetov za zdravljenje migrene, depresije, živčnosti, nespečnosti in božjasti (ponekod so mu rekli božjastnica). Baldrijan zdaj uporablja farmacevtska industrija. V Beli krajini so ga polagali na hlevski prag, da bi varoval živino pred čarovnijami.

 

 

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.