Pazi Drek

POT V X
Leto 1997. Letos preminuli Dario Fo dobi Nobelovo za književnost. Madeline Albright kot prva ženska na tej funkciji zapriseže kot sekretarka Združenih Držav Amerike. Umre Jean – Jacques Costeau, Mati Tereza, Princesa Diana in Notorious BIG. Slovenija uspešno zapravlja moment tranzicije in pospešeno privatizira javne dobrine. Predsednik države je Milan Kučan, vlado pa vodi pokojni Janez Drnovšek. In svet se pripravlja na vlado Janeza Janše in na Siddharto.

V luči, ali bolje –tonu- tega, da je Siddharta toliko potopljena v osrednje živčevje slovenske popularne glasbe, da si jo dovolimo predvajati tudi na Radiu Študent, in v navezavi na eno specifično ulico v Rožni Dolini, bomo danes razdelali ti dve omenjeni zadevi. Najprej popularno. “Pot v X”, komad iz prvenca Siddharte je luč ugledal leta 1997, popularnost pa je dosegal tudi s pomočjo priljubljene in še ne presežene mladinsko-glasbene oddaje Videospotnice. Kot lahko razberemo iz spletja, je pesem napisal Megličev Tomi, svoj vrhunec pa je doživela nekaj let kasneje, ko je bila leta 2000 deveta najbolj predvajana slovenska skladba, in naslednje leto lahko prazujemo njenih dvajset let. In preden končno pustimo glasbo ob strani, saj Pazi drek res ni glasbena rubrika, naj samo omenimo, da je bila to prva asociacija na ime ulice, na katero je zakorakala tale recenzetska noga.

Pot v X, pardon, Cesto X ali 10 so poimenovali leta 1924 v sklopu številčnih poimenovanj pretežno vseh ulic v Rožni dolini. Še danes je na istem mestu, dolga je nekaj manj kot kilometer, najbolje pa jo razložimo, če v zadevo krenemo geostrateško. Od zahodnega dela ulice, ki se začne pri vogalu Biotehniške fakultete (oddelek za lesarstvo) se v rahlem, skoraj nezaznavnem klancu v ravni liniji pne proti vzhodu, in to v povsem ravni liniji, konča pa se torej na vzhodnem delu, kjer trči v novogranjo na Skapinovi ulici, odtod pa se diči razgled na anteno Radia Študent.

Ker dojemamo Rožno dolino kot spalno, ali kot smo nekje zasledili, vilsko naselje, jemljemo to ulico povsem v tem kontekstu. To do neke mere opustoši možnosti za kakšen bolj zašpiljen opis, ali vsaj generiranje neke antropološko-urbanistične vsebine. Torej lahko suvereno zaključimo, da gre pri Cesti 10 v Rožni Dolini za ulico, ki je v klasičnem dvopasnem cestišču in pripadajočem pešišču, obdana s privatnimi vilami in ustreznim cestnim znakovjem in torej precej dosadna in spalno uspavana.

Edina zadeva, ki bi lahko zanimala javnost, je to, da se ulica nahaja na zadnji strani precej velikega zemljišča, ki pripada vili Podrožnik, ki je ob nekaterih poskusih spremembe namembnosti ostala protokalarni objekt za različne gospodarsko ali politično obarvane dogodke, sploh pa se nahaja na cesti 27 aprila in je torej neprimerno, če ne že hinavsko, razlagati dejstva o tej famozni vili.

Summa Sumarum: Nekateri bi radi še čarati znal – Cesto X ali 10 pa niti David Coperfield ne bi mogel zmanjšati, zato je najbolj ulico povsem ignorirati kot smiseln potovalni prostor, zaviti raje v Katrco ali UFO na per in pozabiti tudi na Siddharto. Feni komada Pot v X pa se lahko poklonite bendu s tem, da si naštimate v slušalke omenjeno pesem in na cesti 10 opravite častilno romanje. Komad namreč traja, preračunano, ravno toliko kot samo potovanje skozi.

Pot v X vam je subverzivno serviral Biga.