Puko Učkur

Puko Učkur

Oddaja
Make hummus not walls
18. 5. 2015 - 20.00

V tokratni oddaji se bomo podali še bolj južno kot v naši prejšnji oddaji. Osvobodilno gibanje migrantov in migrantk ter njihovih otrok nas bo popeljalo v Sredozemlje. Po umoru v Sredozemskem morju, ki ga čuva omnipotentni impotentni Frontex, se poraja vprašanje: koliko še časa lahko mirno opazujemo morijo svobodnih ljudi? V letošnjem letu je v morju med Afriko in obalo Evropske unije umrlo več kot 1600 ljudi, bistveno več kot lani. Sodobni Huni napadajo zidove Evropske unije. Ti se med utrjevanjem sicer rušijo, a vmes ljudje množično umirajo.

V današnji oddaji bomo na kratko poročali o dogodkih, ki so se v Ljubljani odvijali v zadnjih tednih v Ljubljani kot odgovor na morijo v sredozemskem morju, nato pa gostimo Hakima in Baba-k, naša brata iz Ljubljane, s katerima se bomo pogovarjali o problemih sodobnega migracijskega režima.

//////////////////////////////////////////////////////////////////

II. USTAVIMO MORIJO V SREDOZEMLJU

Kot je bilo možno sklepati iz napovednika, se bomo v tokratni oddaji dotaknili umiranja, ki ga dnevno povzroča sodobno upravljanje z migracijami na mejah Evropske unije. Čeprav se novice o množičnem umiranju migrantov v mediteranskem morju vztrajno pojavljajo v medijih, je večje ogorčenje javnosti in posledično urgenten odziv evropskih voditeljev v zadnjem času sprožila šele aprilska nesreča ob libijskih obalah. Ta je naenkrat zahtevala življenje več kot 700 oseb. V tednu pred tem, je v mediteranskem morju umrlo 400 oseb. Po poročanju medijev so tako v prvih štirih mesecih letošnjega leta vode Sredozemlja pogoltnile že 1600 migrantov in migrantk, kar je v povprečju 400 na mesec. V istem obdobju lani je umrlo 90 migrantov in migrantk. Vse te smrti so nepotrebne in namesto, da bi njihovo število padalo, smo priča njihovemu vztrajnemu naraščanju. Mediteran je ogromno množično grobišče.

V situaciji tako množičnih smrti, ki so v obstoječem režimu upravljanja z migracijami banalno predvidljive, seveda pričakujemo urgenten odziv. Predvsem tistih, ki te smrti s svojimi odločitvami dopuščajo ali celo spodbujajo. Evropski voditelji so se res zganili, a je njihov predlog reševanja nastale situacije skrajno ciničen. Vztrajno nas namreč prepričujejo, da so za nepotrebne smrti  v bistvu krivi tihotapci z ljudmi in nespamet migrantov, ki se v negotovih razmerah podajajo na pot. Ta interpretacija služi zgolj upravičevanju in poglabljanju obstoječe agende upravljanja z migracijami, ki zahteva dodaten nadzor nad sredozemskim morjem ob sočasnem prelaganju bremena migracij na države, ki ležijo ob zunanjih mejah Evropske unije. Bolj kot življenja migrantov, za reševanje katerih bo sicer še naprej namenjenih nekaj fičnikov, evropske voditelje skrbi nekakšna varnost, ki naj bi jo ti s svojim prečkanjem meja ogrožali. Če migranti umirajo v puščavah Libije in Maroka, potem to pač ni naša odgovornost.         

Ta interpretacija je napačna in ne bo ničesar spremenila. Če želimo, da se umiranje na evropskih mejah zaustavi, moramo radikalno predrugačiti evropski migracijski režim. Zato pa bo potreben dolgotrajen boj za svobodo gibanja in pravico do bivanja. S tem v mislih je ČKZ klub 5. maja na Fakulteti za družbene vede organiziral javno tribuno Zaustavimo morijo v sredozemskem morju!. Na enem mestu smo se po dolgem času zbrali številni posamezniki in posameznice, ki zagovarjamo radikalno drugačen pristop k migracijam in sicer takšen, ki sloni na načelih globalne pravičnosti in zato razume sodobno upravljanje z življenji migrantk in migrantov kot mehanizem utrjevanja in reprodukcije obstoječih razmerij moči in izkoriščanja. Ker namen tribune ni bil zgolj izmenjava mnenj temveč konkretno organiziranje, so bili podani številni predlogi, ki bi na različnih nivojih prispevali k transnacionalnem boju za solidarne in pravične globalne odnose.

Eden izmed neposrednih rezultatov javne tribune je Poziv odgovornim EU: Takoj zaustavite morijo na zunanjih mejah EU. Apel, ki že kroži po spletu in ki smo ga podpisali mnogi posamezniki, iniciative in organizacije, podaja konkretne zahteve po spremembah obstoječega migracijskega režima. Vključuje kratkoročne zahteve po vzpostavitvi koridorja za prehod ljudi na varna območja EU, moratoriju na deportacije, ukinitvi centrov za tujce, postopkih legalizacije pravnih statusov ter porazdelitvi bremena sprejema migrantov med vse članice EU. Vsebuje pa tudi dolgoročno zahtevo po začetku demokratičnega procesa oblikovanja nove skupne migracijske politike, v katerega morajo biti vključene transnacionalne migrantske skupnosti, izvorne države migrantov in migrantk ter evropska civilna družba. Podpisi pod apel se še naprej zbirajo, najdete pa ga na:

http://www.pravapeticija.com/poziv_odgovornim_eu_takoj_zaustavite_morijo...

Poleg tega se je 12.5. v Socialnem centru Rog odvilo srečanje, namenjeno informiranju o obstoječih iniciativah s področja gradnje transnacionalnih mrež za solidarnost z migranti, o situaciji v Srbiji, Postojni, Ratečah in drugih lokacijah, bližje oziroma v Sloveniji ter o idejah za nadaljnje korake. Naslednji sestanek bo v torek, 2.6., ob 18h v Socialnem centru Rog, ob 20h pa bodo sledila poročila s terena o situaciji v Srbiji, ki so jih pripravili študenti Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Vabljeni na dogodke.  

Za konec naj poudarimo, da tako imenovane migracije niso posebno polje ekspertov, bodisi raziskovalcev bodisi birokratov. Vprašanje upravljanja z življenji migrantk in migrantov je temeljno vprašanje konstitucije družbe, v kateri živimo in zato nujen del vsakršnega boja za pravičnejši svet. Tega ne bomo dosegli s pogovorom o migranstkih kvotah, ki bo najverjetneje zaznamoval prihodnje tedne, pa naj bo Slovenija milostno sprejela 20 ali 200 migrantov. Dosegli ga bomo z razumevanjem bistva in posledic migracijskega režima ter aktivno samoorganizacijo za njegovo ukinitev. Več o tej temi bodo povedali Aigul, Hakim in Baba K.

//////////////////////////////////////////////////////////////////

III. Novica o samskem domu na Vidi Pregarčevi

V prvi oddaji smo poročali o zaostreni situaciji v delavskem domu na Vide Pregarčeve. Proti koncu prejšnjega leta so bivši Vegradovi delavci dobili od upraviteljice Alenke Gril sporočilo, da se morajo izseliti, ker je bil dom prodan. Bivši Vegradovci so se zdaj spogajali z novim lastnikom Javnim stanovanjskim skladom, da lahko ostanejo v zgradbi. Preselili se bodo v sobe v kleti, v kateri sedaj poteka renovacija. Za najemnino bodo plačevali 40 evrov, kar je skoraj pol manjši znesek od tistega, ki jim je bil naložen ob prekinitvi stanovanjskega štrajka l. 2012. Stanovanjski sklad jim je prav tako obljubil, da jih ne namerava metati ven.

/////////////////////////////////////////////////////////////////

//////////////////////////////////////////////////////////////////

 

IV. ANTIFASHOD v Gorici.

 

To soboto, torej 23. maja, bodo v Gorici potekali antifašistični protesti, zato pozivamo širšo javnost, da se jih udeleži. Vse antifašte, antirasiste, družbena gibanja, organizacije, posameznike, ki jim je domovina cel svet, ki sovražijo vojno, a ljubijo upor in osvoboditev izpod nekdanjih in današnjih fašizmov.

 

Železniška postaja v Stari Gorici ob 15:00! Se vidimo!

Iz Ljubljane bodo na manifestacijo v Gorico organizirani avtobusni prevozi. Načeloma 8 evrov po osebi. Kdor je zainteresiran, naj se čim prej prijavi na: apl@riseup.net

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness