»Ščit« je padel

»Ščit« je padel

Oddaja
Skrhan Ščit zasebnosti

Po sedem let trajajoči obravnavi pritožbe Maxa Schremsa glede Facebookovega ravnanja z njegovimi podatki je Evropsko sodišče razsodilo, da Privacy Shield, dogovor o pretoku osebnih podatkov državljanov EU in Švice v Združene države, ni veljaven. Facebook in vrsta drugih internetnih korporacij tako nima pravne podlage za pošiljanje osebnih podatkov čez Atlantik pod drobnogled ameriških nadzornih agencij.

osebni podatki
ICANN't implement GDPR
 / 18. 6. 2018

Trenutno je v tem kontekstu aktualna prepoved aplikacij TikTok in WeChat v Združenih državah Amerike, kjer ju je s predsedniškim ukazom Donald Trump označil za pomembni za ameriško nacionalno varnost. Tiktok je priljubljena aplikacija za ustvarjanje video vsebin, ki se je v zadnjem času zavihtela na sam vrh po številu pretokov na pametne telefone. Uporabljajo jo predvsem mlajše generacije z namenom zabave. WeChat na drugi strani ima veliko različnih funkcionalnosti; v osnovi naj bi šlo za klepetalnico, omogoča pa med drugim tudi finančne transakcije. Posledice predsedniškega ukaza je dokaj težko oprediliti. V grobem naj bi šlo za prepoved posredovanja teh aplikacij, saj njihove uporabe ne morejo preprečiti, to bi namreč kršilo 1. člen ameriške ustave.

S predsedniškim ukazom je ameriška vlada tudi predstavila iniciativo Čista omrežja, v okviru katere naj bi celovito pristopili k varovanju zasebnosti njihovih državljanov in podjetij, oziroma najranljivejših podatkov pred nasilnimi vdori zloveščih akterjev, kakršna je Kitajska Komunistična Partija (konec citata).

Cilj iniciative ni povsem jasen, kaže, da se trudi odriniti kitajska podjetja od ameriških potrošnikov, omrežij in tehnologij. V okviru iniciative tako želijo odstraniti "nečiste" aplikacije iz trgovine mobilnih aplikacij - app store, saj naj bi te aplikacije ogrožale zasebnost, širile viruse, politično propagando ter lažne novice. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati kako hinavsko se to sliši iz ust ameriške vlade, saj so prav ameriške platforme mnogokrat zlorabljene za propagando in lažne novice.

Druga novica, ki je povezana ameriško-kitajske trgovinske vojne, pa je obisk ameriškega državnega sekretarja Mike Pompeja v Sloveniji. Pri nas se bo mudil ta četrtek, v okviru varovanja bodo občasno zaprte cestne povezave na relaciji med Ljubljano in Gorenjsko, njegov obisk pa je del zbiranja podpisov deklaracije o varnosti 5G omrežij. Z njo želijo ZDA pridobiti zavezo o neuporabi omrežne opreme kitajskih proizvajalcev kakršna sta Huawei in ZTE. Slovenija se je, kot se za provincialno državo spodobi, že odločila za podpis deklaracije.

Izjavo so že podpisale Romunija, Poljska, Estonija, Latvija in Češka, ZDA pa je podpisov ne pričakujejo od močnih evropskih držav, denimo Nemčije in Francije. Povemo lahko še to, da je Huawei pri razvoju omrežne opreme za 5G omrežja nekaj let pred konkurenca. Njihova oprema pa je precej zmogljivejša od evropskih konkurentov, recimo Ericssona in Nokie.

Prek teh dveh povezanih novic pa prehajamo na glavno temo današnje oddaje. 16. julija je Sodišče Evropske unije v tožbi Schrems 2 razveljavilo sporazum Ščit zasebnosti, ki je urejal izvoz osebnih podatkov evropskih državljanov iz EU v ZDA. Ščit zasebnosti je kot sporazum nasledil prejšnji tovrstni sporazum - Varni pristan, ki ga je prav tako razveljavilo Sodišče evropske unije v prvi tožbi avstrijskega aktivista Maxa Schremsa proti podjetju Facebook Ireland leta 2013.

Amerika noče razumet

Širše ozadje zgodbe bo v oddaji podal italjanski pravnik s področja varovanja podatkov Stefano Rosetti. Za en kratek uvod pa lahko povemo, da je leta 2013 Max Schrems od Facebooka zahteval izpis podatkov, ki jih Facebook hrani o njem. Podjetje ni bilo pripravljeno na tak zahtevek, in so Schremsu poslali tudi podatke, ki jih o njem ne bi smeli hraniti, niti po takratni evropski zakonodaji. Hkrati z razkritji Edwarda Snowdna sistemskega nadzorovanja elektronskih komunikacij s strani ameriških obveščevalnih agencij postane jasno, da ameriška podjetja, ki sodelujejo z ameriškimi obveščevalnimi agencijami, kar so praktično vsa večja ameriška informacijsko tehnološka podjetja, ne nudijo dovolj velike zaščite osebnih podatkov, da bi bila skladna z zakonodajo EU.

Noyb nam predstavlja Stefano Rosetti.

 

 

Max Schrems

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.